Na dnevnem redu
- 1Sprejemanje dnevnega reda
- 2Napovedi predsednika
- 3Poročilo o tekočih medinstitucionalnih pogajanjih
- Ukrep za izvajanje (EU) 2015/1814 v znesneni obliki, ki se nanaša na prenehanje neveljavnosti dovoljenj v Rezervnem mehanizmu stabilnosti trga***I 2026/0085(COD)
- Uredba (EU) 2023/956 v znesneni obliki, ki se nanaša na razširitev svojega območja uporabe na downstream blago in protiobhodna ukrepanja***I 2025/0419(COD)
- 4Ugovoritev v skladu s členom 115(2) in (3) Poslovnika o predlogu Komisije za spreminjanje Izvršilnega ukrepa (EU) 2016/2323, ki se nanaša na posodobitve Evropskega seznama objektov za recikliranje ladij (D117805) 2026/2922(RSP)
- Skupna razprava
- 5Pomorska prevozništva: spremljanje, poročanje in preverjanje ter usklajevanje z revizijami sistema trgovanja z emisijami EU***I 2026/0210(COD) COM(2026)0620 - C10-0190/2026
- 6Sistem trgovanja z emisijami EU in Rezervni mehanizem stabilnosti trga: konkurenčnost in stroškovno učinkovita dekabronizacija***I 2026/0212(COD) COM(2026)0616 - C10-0188/2026
- ------
- 7Skupno srečanje
- Skupno srečanje
- * * *
- 8Postopek skupnega odbora (člen 59)
- Postopek skupnega odbora (člen 59)
- ------
- 9Postopek skupnega odbora (člen 59)
- Postopek skupnega odbora (člen 59)
- ------
- *** Elektronsko glasovanje ***
- 10Uredba (EU) 2019/631 v znesneni obliki, ki se nanaša na emisijske standarde CO2 za nova lahka terenska vozila in označevanje vozil ter razveljavljanje Direktive 1999/94/ES***I 2025/0420(COD) COM(2025)0995 - C10-0355/2025
- 11Ukrep za izvajanje (EU) 2015/1814 v znesneni obliki, ki se nanaša na prenehanje neveljavnosti dovoljenj v Rezervnem mehanizmu stabilnosti trga***I 2026/0085(COD)
- 12Hitrejše okoljske presoje***I 2025/0391(COD) COM(2025)0984 - C10-0337/2025
- 13Ugovoritev v skladu s členom 115(2) in (3) Poslovnika o predlogu Komisije za spreminjanje Izvršilnega ukrepa (EU) 2016/2323, ki se nanaša na posodobitve Evropskega seznama objektov za recikliranje ladij (D117805) 2026/2922(RSP)
- *** Konec elektronskega glasovanja ***
- ------
- 14Izmenjava mnenj z dr. Sharon McGuinness, izvršno direktorico Evropske kemijske agencije
- 15Usmeritvena pot za postopno odpravo testiranja na živalih pri ocenjevanju varnosti kemikalij
- 16Izmenjava mnenj z Evropsko komisijo o izidih 17. seje Konference pogodbenic (COP17) Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD)
- 17Drugi posli
- 18Datum naslednjih zasedanj
Govornik 1en
Naj bi spodbujali inovacije, namesto da podkopavamo konkurenčno prednost podjetij, ki vlagajo v čistejše tehnologije. Tretjič, glede poenostavitve regulacij Komisija predlaga dodatno poročilno obveznost glede namena postanka na letališču. Vendar pa je ta oblika že že že je pomembna za določitev, ali postoj ladje šteje kot pristanišče klica v okviru obstoječega MRV okvirja. Na tem točki predlagam odstranitev dodatne poročilne obveznosti, da se izognemo nepotrebnemu podvajanju. Boljša regulativa naj bi pomenila učinkovitejši nadzor, ne le preprosto več poročil. In četrto, glede konkurenčnosti in uhajanja ogljika: evropsko ladjarstvo deluje na zelo konkurenčnem svetovnem trgu; mi potrebujemo učinkovite ukrepe za preprečevanje uhajanja ogljika, odklona pomorskega prometa od evropskih pristanišč in zato moramo ohranjati resnično enakopravno igrišče ter preprečiti, da se evropska pristanišča in pomorske družbe znajdejo v konkurenčni slabši položaju. Hvala.
Govornik 2en
Hvala. Za SND, Andrew Katis.
Govornik 1en
Hvala. Hvala vam zelo, resnično. Rad bi govoril v litovščini.
Govornik 1lt
Bi želel opozoriti na tiste kolege, ki zagovarjajo temeljno nujnost odprave sistema ETL. Vendar bi jim želel spomniti, da sta tako Draghijev poročilo kot tudi poročilo LETA Bi se želel osrediti pozornost na tiste kolege, ki zagovarjajo potrebo po principu odpraviti sistem ETL. A vendar jim želim pripomniti, da tako Draghijev poročilo, poročilo LETA kot tudi Ninistovo poročilo – tri poročila, ki predstavljajo ogromne gospodarske izračune – v nobenem od njih ni priporočljivo opustiti sistema ETL. Nasprotno, oni izračunajo, da je to velika konkurenčna prednost Evropske unije. Nato se zahvaljujem Petru Lieseju za njegovo delo, vendar želim tudi vsem opomniti, da onesnaževanje zahteva življenja stotine tisoč ljudi, in ko govorimo o podnebnih spremembah, moramo upoštevati, koliko je v tem letu v Evropski uniji presežnih smrti zaradi podnebnih sprememb. Izračunajte človeške izgube. Če ne razumete, da podnebne spremembe vplivajo na kvaliteto življenja naših ljudi, delovno produktivnost, dela in zmanjšujejo našo demografsko položaj, morda boste razumeli kako pomembno je ohranjati ETL kot celovito ukrep, ki ni le pomemben za boje proti podnebnim spremembam, ne le za konkurenčnost, temveč tudi za varovanje človeških življenj. Moramo spet usmeriti svojo pozornost k temu človeškemu kapitalu, ki ga je treba ohraniti. Brez njega Evropska unija ne bo sposobna ohranjati nobene konkurenčnosti. Moramo zagotoviti, da je čim več ljudi zaščitenih pred onesnaženjem in škodljivimi snovmi. Gre tudi za raziskave. Gre za zdravstveno ekonomijo. ETL je aktiven tudi tukaj, zato vsem, ki temu nasprotujejo, bi želel predlagati, da si preberejo statistike in resnične številke.
Govornik 2en
Hvala. Naš zadnji govornik je Ference iz Patchets.
Govornik 3en
Hvala, predsedujoči. Govoril bom v madžarščini.
Govornik 3hu
Dragi kolegi! Kar se tiče reforme EU ETS, ni zadostuje le o nekaj tehničnih prilagoditev govoriti. Že smo o tej temi imeli več debate, a se je osnovna situacija v bistvu ne spremenila. Častiti kolegici in kolegice! Glede reforme sistema EU ETS ni dovolj le govoriti o le nekaj tehničnih spremembah. O tej temi smo že imeli več debate, vendar se situacija v osnovi ni spremenila. Ob prebiranju predloga je več delov sistema prizadetih. Vendar pa je ena vprašljiva tema očitno izpuščena: kot je predstavnik EPP povedal že prej, slon v sobi. In to je ETS2, oziroma ogljična davek. Po našem mnenju naj bi se sistem ETS2 v celoti odpravil, ker bodo njegove stroške nosile evropske gospodinjstva. Ta uvoz carinske dajatve na ogljik bi gospodinjstvom, zlasti v področjih ogrevanja in prometa, naložil nesorazmerno veliko breme. V luči trenutnih cen energije in goriv preprosto ne moremo dovoliti, da ta sistem začne veljati. Rad bi vprašal tudi EPP: slišali smo tukaj, da je nekaj njihovih članov tudi zahtevalo odpravo sistema ETS2. To je dobrodošlo. A zakaj torej vsaka delegacija EPP, zlasti tiste iz Srednje Evrope, ne predstavlja tega stališča? Prav tako je tudi vaša odgovornost rešiti prebivalce naših držav pred nadaljnjimi bremeni.
Govornik 2hu
Hvala.
Govornik 1en
V redu, zdaj dam besedo Mette Quinn, vodji Enote DigiClima B1. Imate besedo za pet minut.
Govornik 4en
Hvala vam zelo. Pripraviti petminutni odgovor na več kot 3000 amandmajev je izziv. Vsaj da se tako reče. Vendar po tej debati bi rad izpostavil tri stvari. Prvič potreba stabilnega, zanesljivega in predvidljivega okvira za EU ETS. To je bistveno za načrtovanje investicij podjetij in za dekarbonizacijo. To pomeni pot decarbonizacije, ki je v celoti v skladu z zakonom o podnebju in doseže njegov cilj za leto 2040. Poleg tega preprečuje draga in zapletena prizadevanja zunaj sistema EU ETS. Točno to predlaga Komisija, ki temelji na ciljih in fleksibilnostih, ki so določeni v njej. klimatskega zakona. Zmogljivost v letu 2040 temelji na gospodarskem modeliranju za stroškovno učinkovito razdelitev med sektorji v okviru EU ETS in tistimi izven njega. To pomeni tudi varovanje sistema ETS kot jasnega, preglednega in robustnega tržnega sistema, kar je ključno za njegov uspeh, za udeležence na trgu, predvidljivost investicij in nadzor stroškov. učinkovitost. In to pomeni stabilnost in jasnost od samega začetka. Brez nenehnih sprememb pogojev. Da bo bodoči ETS še naprej dolgoročni okvir za industrijska odločanja. Drugič pozdravimo zelo jasno podporo Parlamenta trdnemu investicijskemu in inovacijskemu gonu v predlogu. Močna banka za dekarbonizacijo industrije je ključnega pomena za podporo industriji pri pospeševanju nizeko-ogljičnih investicij in krepitvi konkurenčnosti. Zato bi radi poudarili potrebo po ohranjanju predlaganega proračuna, da bi ta ostal sorazmeren z izzivom, s katerim se soočamo, in da bi našli ravnotežje med financiranjem najboljših projektov, preprečevanjem fragmentacije, administrativno preprostostjo in hitrostjo, pa tudi solidarnostjo. Hvala vam tudi za močno podporo usmerjenemu porabljanju nacionalnih prihodkov iz ETS za dekarbonizacijo ETS. Spet opozarjamo na pomembnost uravnoteženja neprekinjene solidarnosti z vzajemnostjo pri porabi sredstev. Tretji element, ki se nanaša na učinkovito vzajemnost, vas pozivamo, da sledite strateško smer gibanja.
Evropa potrebuje pogodbo z industrijo. Da bi povečali podporo in nadaljevali z zaščito pred uhajanje ogljika, kot smo predlagali, da nagrajujemo tiste, ki so vlagali, in ščitimo tiste, ki vlagajo v Evropo. Vendar pa tudi pričakovati v zameno zavezanost do Evrope. V končni je to najboljša jamstvena garancija konkurenčnosti in zaščite pred uhajanje ogljika. Recipročnost se navezuje tudi na enakopraven igrišče. Za podjetja, ki vlagajo v dolgoročne naložbe, je fragmentacija sovražnik. Ena od trajnih prednosti sistema ETS je, da zagotavlja enakopraven položaj na skupnem trgu in preprečuje razdrobljenost različnih pristopov k obračunanju cen ogljika. Zato je pomembno, da ga učinkovito razširimo na letalstvo, pomorstvo in krožno gospodarstvo. Na zaključek bi rad zahvalil članom Parlamenta za številne, zelo dobre predloge, ki so jih vložili. Naj vam izpostavim nujo, da napredujemo pri tej ključni datoteki v skladu z akcijskim načrtom 'One Europe, One Market', da bi industriji zagotovili varnost. Kličemo Parlamentu, naj prevzame odgovornost za doseganje pravočasnega in robustnega rezultata, osredotoči se na tisto, kar je res pomembno, in deluje na reformo, ki bo pripravila Evropo na čisto, konkurenčno prihodnost. Imamo že trdno arhitekturo sistema ETS; ni treba izumljati ves kolesa na novo. In pripravljeni smo olajšati vaše delo ter želimo poročevalcu in sencam komisij veliko sreče. Hvala.
Govornik 1en
Hvala. In nazad predamo besedo poročevalcu Petru Liseju.
Peter LiesePPEen
Ja. Hvala vsem kolegom, ki so veliko teh predlogov naredili precej konstruktivnih. Začnem z Emmo Ytterell, z novim imenom, prav tako od tod: čestitke k vaši poroki. Tudi jaz to v celoti podpiram, in to je tudi prioriteta EPP, da se osredotočimo na vodilne. Tisti podjetji, ki so vlagala, se ne smejo kaznovati, in ti projekti, katerih gradnja se je že začela. V Švedski je še vedno žito, Michael Bloss je omenil Zarstal, v Nemčiji pa je veliko, zelo veliko drugih. Te bi morali biti v resnici podprte pri reviziji. Vendar pa, kot tudi Michael Bloss, sem se srečal z direktorjem Zarstala in on je razumel, da tej podpore ne more pomeniti, da bo LRF sprejeta v nespremenjeni obliki. To je bilo njihovo stališče že nekaj časa, a oni razumejo tudi, da podjetja v kemični industriji, na primer, ne bodo mogla vzdržati LRF 4. 4. Zato pa je veliko, zelo veliko kolegov, vključno s Švedsko, na primer Helen, Fritzon, ter tudi Timo Völken iz S&D, Manuela Ripa in jaz iz EPP smo predložili specifična rešitev za vodilne. In jutri se bomo o tem pogovarjali na neformalnem srečanju: kako lahko podpremo te investicije, tudi če je LRF nižji? In jaz sem prepričan, da je to mogoče, in veste, da je vsaj generalni direktor te zelo velike jeklarne v Nemčiji dejal, da je to dober način naprej. Mislim, da je tudi zelo pomembno videti obseg teh naložb. Katero je največja industrijska naložba v Evropi? To je STEGRA na Švedskem. Največja naložba v Nemčiji? To je Zarstal. Zato, ko se pogovarjamo o delovnih mestih in industriji, pogovorimo tudi o teh vodilnih podjetjih. Drugi točka glede raven ambicij: Michael Bloss je omenil nekatere analize, ki kažejo, da predlog Komisije in moj predlog niso v skladu z ciljem za leto 2040. Komisija je modelirala, da celo presežemo cilj za leto 2040. Torej neusmerjamo le k 85-odstotni domačemu zmanjšanju, kot je predvideno v podnebnem zakonu, temveč na 87. Vedno, razlog, zakaj ljudje menijo, da to ni dovolj, je v tem, da razmišljajo o drugih
v sektorjih, kot so cestni promet in stavbe, ne bomo mogli doseči enake ambicije. Ampak če res pogledamo dejstva v kemijski industriji, so stroški zmanjšanja emisij za vsaj zadnji odstotek 450 evrov. Pri cestnem prometu in ogrevanju imamo včasih, v cenah kot so bile med krizami, kot je ta, negativne stroške. Na koncu boste prihranili, če v ta sektorja vložite v dekarbonizacijo. Vprašanje torej ni, ali moramo preobremeniti industrijo, ampak kako lahko ljudem omogočimo, da se dekarbonizirajo tudi v svojih domovih in v svojih avtomobilih. V njihovem cestnem prometu? Zelo težko se je prepirati z Anje Arndt, vendar vseeno poskušam dati nekaj argumentov. Znate, omenila je RWE, veliko proizvajalko električne energije v Nemčiji. Jih zelo dobro poznavam. In vejte, kaj? Ko je bilo prvič govorjeno o šibkem ETS-u, je šef RWE poklical mene in dejal: »Peter, prosim, ne uniči ETS-a.« Moramo poskrbeti, da preživi. Naša naložba v obnovljive vire je odvisna od stabilnega ETS, zato je ravno nasprotno od tega, kar je povedala gospa Arndt. In kar se tiče vpliva Evrope, pa veste, prosim, preučite mednarodno situacijo. Oglejte si raziskave profesorice Catherine Wolfram iz MIT v Massachusettsu. Ona pravi, da je zaradi CBAM že 80 % svetovne proizvodnje jekla, umetnih gnojil in drugih proizvodov, ki jih zajema CBAM, že pokrito z ETS. Ne smete zato gledati le na evropski učinek, temveč tudi na naš vpliv na globalno situacijo. Moramo narediti bolje. To je zagotovo. Ampak ti izračuni so zgolj nonsense. Zelo pomemben argument, ki ga je navedel Radan Karnev. Vedite, slon v sobi ni ETS. Ni ETS2. Gre za cene energije. Zakaj imamo visoke cene energije? To je zaradi Putina. Zaradi Putina, ki je z invazijo na Ukrajino prekinil dobavo plina v Evropo. In to je zaradi Trumpa in vojne, ki jo je on začel, ter posledic iz Hormuškega preliva. In patrioti so prijatelji Putina in prijatelji Trumpa. In to je treba vsak dan glasno in jasno povedati.
Pravijo so odgovorni za visoke cene energije. In ko pogledamo na cene energije v Evropi, ne, Kadri ga je omenila. Finska ima zelo nizko račun za elektriko. Imajo enak ETS kot Nemčija, Italija in Poljska, vendar je v Nemčiji cena več kot dvakrat višja. Zakaj? Ker ste dekarbonizirali. Imate jedrsko energijo in priznavam, da je bila napaka Nemčije, da se je postavila proti naši jedrski energiji, vendar je dobro vlagati v obnovljive vire energije, kot jih je storila Finska. Portugalska enako, tako kot mnogi drugi deli Evrope. Torej torej ni ETS, ampak odvisnost od fosilnih goriv povzroča visoke cene energije. Kar se tiče Christopha Clairvauxa, ste izpostavili zelo pomembno vprašanje glede pomorskega sektorja in se popolnoma strinjam z vašim stališčem. Moramo poskrbeti, da se vsa denarja, ki jih plača pomorski sektor, vrne v inovacije v pomorskem sektorju. S to ugotovitvijo smo se strinjali že pred leti v poročilu o pobudi. To stališče smo imeli v prejšnjem parlamentu. Ampak oprostite, pogovorite z vašimi ljudmi v S&D. Ko sem predlagal ta predlog na sencah sestankov, vaša oseba in Mohamed Shahib nista podprla. Zato se pogovorite z njima. To je pravilno stališče. Združeni smo, vendar moramo prepričati vašo skupino. Pomorski sektor je okolju prijazen in ni smiselno porabljati denarja za kaj drugega kot za dekarbonizacijo tega sektorja. Glede Dimitrisa Siodrasa: pomembno je izogibati se pretovarjanju tako, da preprečimo pretovarjanje. In sem zelo navdušen nad pomorskim sektorjem. Ker so že 50 % njihovih potovanj do in iz Evrope pokriti. In ne pritožujejo. Želijo le, da so zaščiteni pred pretovarjanjem. In želijo, da jim vrnejo denar. In to sta dve razumni predloga, zato jih moramo uresničiti. V letalstvu imamo zelo majhno razširitev območja v primerjavi z pomorskim sektorjem in zanj so zelo jezni. To je torej nekoliko čudno. Nazadnje, vendar ne v zadnjem redu, pridem do konca. Moram ponoviti, kar je dejala Emma v imenu ECR. Vedite, želim sodelovati z ECR. Bi morali biti za mizo. A z govorov, kotere so jihove kot tiste od Ane Zalewske, kako lahko najdemo skupno osnovo? Pogledajte torej na svoje kolege iz ITRE. Oni delujejo konstruktivno.
Storijo kompromise in se ne vedno ponavljajo. In vejte, moj najtežji trenutek v tej debati o ECS je bil pred kratkim, in nekateri od tistih, ki so zdaj tukaj, to lahko potrdijo. Emma in drugi so bili takrat v dvorani. Sklepili smo dogovor s Svetom, s češkim predsedovanjem. Senca ECR je dejal, da gre za dober dogovor. Ta je prišel iz iste stranke kot češko predsedstvo. In nato je vaša poljska delegacija in drugi v ECR glasovali proti. Torej je bil dogovor sklenjen. Senca poročevalca je, da je to dober dogovor. Podpiram ga. Vi ste vse dobavili. Kako potem lahko zaupam v ECR? Če se tako vede? To se mora spremeniti. In imam nekaj optimizma, ko pogledam pogajanja o ITRA. Vendar spremenite svoj govor in bodite bolj konstruktivni. Na koncu, zdaj zapušča dvorano zadnji domoljub. Vsi so omenili večino skrajne desnice. Znate, včasih je bilo neizogibno, da na mizo postavimo stališče Evropske ljudske stranke in ne pogledamo, kdo je za. V tem primeru, v tem času, je to nemogoče. Ker pa vejete, prvi stavek stališča EPP je, da smo za sistem ETS. In ko pogledate dopolnitve patriotov, njihova prva dopolnitev pa je, da bi morali ukiniti sistem ETS. To ne bo omogočilo nobeno večinsko podporo skrajne desnice. Želimo ohraniti ETS. Želimo ga spremeniti. Želimo ga narediti boljšega. In najpomembnejše je, da moramo delovati skupaj. Vsi bodo morali popustiti. Če tega ne rešimo, bo negotovost za vodilne in negotovost za vse druge. To moramo storiti, vsi voditelji držav, Roberta Metsola in Ursula von der Leyen, pa so povedali, da morate to zaključiti do marca naslednjega leta. Zato moramo pospešiti. To je zapleteno, vendar odlašanje ni možnost. Hvala vam.
Govornik 1en
Hvala. Glasovanje bo 1. decembra in tudi na plenarnem zasedanju bo v decembru. Zdaj imamo kratko prekinitve in se vrnemo ob 11. uri. S skupinskim trikom zavidnosti.