Na dnevnem redu
- 1Sprejetje dnevnega reda
- 2Napovedi predsednika
- 3Komisijin delegirani akt, ki dopolnjuje Direktivo (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta ter spreminja Komisijin delegirani akt (EU) 2024/1364, z namenom vzpostavitve skupnega ocenjevalnega sistema Unije za podatkovna središča 2026/2895(DEA)
- 4Misija v Indijo (Delhi), 21. – 25. september 2026
- 5Misija v ACER, Slovenija (Ljubljana), 21. – 22. september 2026
- 6Misija v ENISA, Grčija (Atene), 21. – 23. september 2026
- 7Sprememba Uredbe (EU) 2024/1252***I 2025/0385(COD) COM(2025)0946 - C10-0324/2025
- 8Izmenjava mnenj z Markom Mišmašem, predsednikom BEREC-a 2026, Alejandro de Iturriaga Gandini, predsednico BEREC-a 2027 in dr. Vereno Weber, direktorico Agencije za podporo BEREC-ju (Organizmu evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije)
- 9Predstavitev poročila o stanju kibernetske varnosti v Uniji od Evropske agencije za kibernetsko varnost (ENISA)
- Teden enakosti spolov
- 10Izmenjava mnenj o enakosti spolov v okviru programa Horizon Europe 2021–2027 in prihodnji perspektivi z Joanno Drake, namestnico generalne direktorice, Direkcija za raziskave in inovacije (RTD), Evropska komisija
- * * *
- 11Predstavitev študije »Razvoj vodilnih tržišč z »Made in Europe«: vrednotenje obveznih instrumentov javnih naročil in njihov gospodarski učinek«
- 12Postopek združenega odbora (Pravilo 59)
- Postopek združenega odbora (Pravilo 59)
- *** Elektronsko glasovanje ***
- 13Ustanavljanje Evropskega skladu za konkurenčnost ('ESK') ter vključno z določenim programom za raziskave in inovacije v obrambi***I 2025/0555(COD) COM(2025)0555 - C10-0165/2025
- 14Ustanavljanje programa Horizon Europe, okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2028–2034, določanje pravil za sodelovanje in razširjanje ter razveljavitev Uredbe (EU) 2021/695***I 2025/0543(COD) COM(2025)0543 - C10-0164/2025
- 15Ustanavljanje določenega programa za izvajanje programa Horizon Europe – okvirnega programa za raziskave in inovacije za obdobje 2028–2034, določanje pravil za sodelovanje in razširjanje v okviru tega programa* 2025/0544(CNS) COM(2025)0544 - C10-0218/2025
- 16Program usposabljanja in raziskav Evropske skupnosti za atomsko energijo za obdobje 2028–2032, ki dopolnjuje program Horizon Europe – okvirni program za raziskave in inovacije, ter zagotavljanje prispevka Skupnosti k projektu ITER 2025/0594(NLE) COM(2025)0594 - C10-0217/2025
- *** Konec elektronskega glasovanja ***
- 17Digitalna omrežja, spreminjanje Uredbe (EU) 2015/2120, Direktive 2002/58/ES in Sklepa št. 676/2002/ES ter razveljavitev Uredbe (EU) 2018/1971, Direktive (EU) 2018/1972 in Sklepa št. 243/2012/EU (Digitalni omrežni akt)***I 2026/0013(COD) COM(2026)0016 - C10-0014/2026
- 18Drugi poslaniški točki
- 19Datum naslednjih zasedanj
- *** Zasebno srečanje ***
- 20Sestanek koordinatorjev
Govornik 1en
Dober dan, kolegice in kolegi. Prosim, zasedite; je 9.30 ure in lahko začnemo pravočasno. Zato, dobrodošli vsi. lahko začnemo z dnevnima točkami: danes imamo zelo živahno komisijo, zato moramo upoštevati tudi čas. Prva točka je sprejetje dnevnega reda. Če ni pripomb, se lahko dnevni red sprejme. Zato se tako preidemo neposredno na točko 2. Najprej eno obvestilo: kot ponavadi je današnja seja v živo predvajana na spletu. Prevajanje bo na voljo v 23 jezikih. Sedaj nadaljujemo z izmenjavo mnenj z Matschildom Wurthoferjem, namestnikom generalnega direktorja Generalnega direktorata za energijo. Evropska komisija o Komisijinem delegiranem aktu glede ustanovitve skupnega ocenjevalnega sistema Unije za podatkovna središča. In sebi želim pozdraviti gospo Matschild Wurthofer. Upam, da sem priimek pravilno izgovoril. Torej, generalna direktorica, kot kot sem že rekel, k tej izmenjavi mnenj. Hvala vam zelo. Za sprejem našega povabila. Komisija je 21. septembra 2026 predlagala skupni ocenjevalni sistem za podatkovna centra, ki ima namen povečati preglednost porabe energije in vode podatkovnih centrov v obliki delegiranega aktu. Ta akt je trenutno predmet preiskave v Parlamentu. Rok za sprejem ugovora o ugovoru proti temu delegiranemu aktu je med plenumom januarja 2027. Zdaj imamo 40 minut za ta izmenjavi mnenj. Po uvodnih besedah našega gostja začnemo z prvo rundo koordinatorjev ali njihovi predstavniki dve minuti, dve minuti vsak, nato pa nadaljujemo z govorci iz dvorane; govorci iz dvorane bodo imeli po eno minuto vsak. Vabim vse članstvo, ki želi nastopiti, da svoje imetnice postavijo navpično v držalo. Če bo čas dopuščal, bom članom, ki želijo postaviti dodatno vprašanje, omogočil, da to storijo. Prosim vas, da me to sporočite. Želel sem vsem, vključno s našim gostom, opomniti, da imamo že na začetku dneva, kar na začetku dneva, zato se prosim držite dodelanega časa. In zdaj povabim gospo Wurthofer, da prevzame besedo za 10 minut v njenem imenu
odprna izjava. Prosim, beseda je vaša.
Govornik 2en
Hvala, gospa predsednica, gospa Donna San. Dragi člani Evropskega parlamenta, je to prijetno mi je, da sem tukaj. Hvala vam zelo, da ste me povabili, da predstavim tako imenovani paket o energetski učinkovitosti podatkovnih centrov, ki ga je Komisija sprejela 21. septembra, in v predvsem delegirani predpis, ki ureja skupni ocenjevalni sistem Unije za podatkovna centra. Moj cilj danes ni, da bi diskutirali prednosti in slabosti podatkovnih centrov s strani Komisije DGNR, ampak gre v resnici za energijo in trajnost podatkovnih centrov. merila za podatkovne centre, vendar vidimo tudi veliko koristi v digitalizaciji in preobrazbi našega čistega energetskega sistema, AI pa ponuja tudi številne priložnosti v energetskem sektorju. Na primer, kar se tiče pametnih omrežij, fleksibilnost na strani povpraševanja, dvosmerne dvosmerno polnjenje električnih vozil ali preprosto prestavljanje porabe v cenejše ure. Digitalizacija in umetna inteligenca v energetskem sektorju ideta roko v roki z dostopnostjo, konkurenčnostjo, varnostjo oskrbe in dekarbonizacijo. Vendar obstajajo tudi izzivi, poleg vseh prednosti, ki jih vidimo. V prvem redu gre za porabo energije. Vemo, da po zadnjih ocenah podatkovna centra predstavljajo približno 2,5 do 3 odstotkov skupne električne porabe v EU. To se razlikuje med državami članicami EU. Na primer, na Irskem predstavlja poraba celo do 20 odstotkov električne energije v državi. V drugih pa je to bistveno pod 3 odstotki. Imamo nekaj vozlišč, nekaj mest, kjer so predvsem podatkovna centra. nameščenih, vendar pa scenarij prihaja tudi iz Mednarodne agencije za energijo (IEA) je, da se bodo podatni centri širili tudi po letu 2030, zato pa se bo povečala poraba energije. Drugi izziv je v tem, da podatkovna središča lahko povzročijo zasičenost omrežja v območjih, kjer se nahajajo. centri za podatke imajo tendenco združevati se. Lahko preobremenijo energetska omrežja in vodne vire, pa tudi tudi obstaja tveganje, da lahko nova podatkovna centra dvignejo cene energije, kar pa – kot sem že dejal – je naš glavni cilj: preučiti dostopnost in cene energije. Zato menimo, da morata digitalni razvoj in visoki trajnostni standardi iti v istem času.
in večina zmogljivosti podatkovnih centrov, ki bodo v naslednjih 20 letih v uporabi, bo zasnovana in zgrajena v naslednjih nekaj letih. In zato je pomembno, da zdaj ukrepamo. Zato smo v septembru sprožili ukrepe. Imeli smo predlog zakona o razvoju oblačnih storitev in umetne inteligence, CADA, ki ima cilj do leta 2035 potrojiti število podatkovnih centrov, da bi zadostili potrebam. Vendar kot sem že dejal, smo zavezani, da so podatkovna centra v EU trajnostna. z spodbujanjem transparentnosti in najboljših razpoložljivih tehnologij ter z zagotavljanjem, da datacentri prispevajo k prehodu k čisti energiji. Pred nekaj časa smo objavili strateško usmeritev za digitalizacijo v energetskem sektorju, prva akcija pa je pregledati trajnostno integracijo podatkov v sistemu. Izbrali smo praktičen in sodelovalen pristop. Želimo identificirati rešitve in najboljše prakse po vsej Evropi. In nato jih združimo v nabor prostovoljnih obveznosti. V tem smislu pripravljamo, v tesni sodelovanju z oblastnimi organi držav članic, operaterje podatkovnih centrov, operaterje omrežij in vse energetske deležnike, model EU za tripartitne sporazume o integraciji podatkovnih centrov. Upamo se, da bomo do konca leta pripravljeni. In potem gre za prostovoljni model, ki ga bo mogoče pilotirati v državah članicah. regije prilagojene nacionalnim okoliščinam in prevedene v lokalna soglasja, podpisana s strani regionalnih in lokalnih partnerjev. Gre torej za načrt za integracijo podatkovnih centrov. Vendar bomo korak za korakom. Tako smo leta 2024 uvedli evropsko bazo podatkov o podatkovnih centrih in sistem poročanja, ki je v tistem času zbiral informacije in ključne kazalnike uspešnosti o trajnostnosti podatkovnih centrov. Kot sem že rekel, septembra tega leta smo sprejeli paket o energetski učinkovitosti podatkovnih centrov, ki vsebuje poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu ter delegirano uredbo, ki ureja skupni ocenjevalni sistem Unije za podatkovna centra. To dopolnjuje shemo poročanja. In kot tretji element smo sprožili javno razpravo o možnih minimalnih standardih učinkovitosti.
za podatvena centra v EU. In to bi veljalo za nova ali prenovljena podatvena centra. Javna razprava poteka do 12. decembra. Zato vabimo vse zainteresirane stranke, da se vključijo. Vendar naslednji korak, če si to želijo zainteresirane strani, bi bilo določitev minimalnih standardov energetske učinkovitosti s strani poslancev. Vendar danes razpravljamo o delegirani uredbi, ki je dejansko naš paket iz septembra, delegirana uredba pa je v bistvu etiketa, ki bo samodejno ustvarjena za vsa podatkovna centra, ki poročajo v bazo podatkov. Tako bo izgledala ta etiketa ali izgleda tako. Za podatkovne centre to pomeni, da operaterji podatkovnih centrov in javna uprava nimajo dodatnega bremena, ker bo to samodejno za vsa podatkovna centra v bazi podatkov. Vsi oznaki bodo javno dostopni kot del obstoječega nadzornega nadzornega. Glavni namen je povečati transparentnost glede porabe energije v podatkovnih centrih. ter zagotovo podpreti bolj trajnostno javno naročanje digitalnih sredstev in storitev. Nato lahko omogoča primerjavo podatkovnih centrov v regiji in spodbuja nova oblikovanja ali ustrezne ukrepe za povečanje učinkovitosti. Izvor je Direktiva o energetski učinkovitosti (EED). Vendar pa po našem mnenju zajema tri pomembne dimenzije trajnostnosti podatkovnih centrov. Na desni strani vidite power usage effectiveness, torej energetsko učinkovitost. Water use effectiveness, kar je enako pomembno, ker podatkovna centra porabljajo vodo porabljajo veliko vode. In pridobivanje energijskih virov z nizkimi emisijami, kar vidite na levi: pridobivanje energije iz obnovljivih virov, jedrske energije in drugih. Torej so ključni elementi nalepnice: mora biti čimpreprostejša, kar smo se naučili iz drugih nalepnic za proizvode, vendar zagotavlja več preglednosti zadeve. In z tem se želim zaključiti svoje prvo umešanje. Hvala vam veliko na poslušanju. Menimo, da je to pomemben korak za transparentnost in trajnostnost, kot sem omenil že na začetku. Seveda področje podatkovnih centrov zajema še veliko drugih vidikov, a v energetskem sektorju je prav tukaj, kjer iščemo in kjer želimo videti koristi.
izzivi. Hvala vam zelo.
Govornik 1en
Hvala za vaše jasno razlago in zdaj dam besedo EPP, gospa Aura Salla.
Aura SallaPPEen
Hvala, predsedujoči.
Govornik 1en
Ja, prosim.
Govornik 2en
In predvsem vam se zahvaljujem, namestnica generalne direktorice, splošna opomba: moramo prenehati olajanje podatkovnih centrov za ameriške in kitajske podjetja, moramo rezervirati naše električno energijo in naravne vire za naša lastna evropska podjetja in moramo čimprej in čimšir začeti izbirati evropski oblak. Ni dvoma, da potrebujemo podatkovne centre – to je bistveno za razvoj umetne inteligence v Evropi –, vendar moramo zagotoviti, da jih omogočimo evropskim uporabnikom s jasnimi pravili. Pravila morajo biti poštena in tehnološko nevtralna, etikete morajo nuditi jasne in zanesljive informacije, tako da lahko podjetja, javni organi in državljani razumejo in primerjajo dejanski okoljski učinek podatkovnih centrov. Želim priznati konstruktivno sodelovanje med Parlamentom in Komisijo: veliko skrbi, ki smo jih izrazili spomladi 2026, je bilo upoštevano v sprejetem delegiranem aktu, kar seveda pozdravljamo. Vendar bi rad postavil vprašanje o tem, kako merimo in komuniciramo trajnostnost. Pomemben je pomemben razlika med tem, kar je podatniški center pripravljen storiti, in tem, kar dejansko zagotavlja. Razumem potrebo poenostavljenega ocenjevalnega sistema in da operaterji ne smejo biti kaznovanih zaradi okoliščin izven njihovega nadzora, kot je odsotnost omrežja za daljinsko ogrevanje, vendar moramo tudi poskrbeti, da tisti, ki zagotavljajo realne okoljske koristi, dobijo ustrezno priznanje. Imam tri vprašanja: prvo, zakaj se ocenjevalni sistem osredinja na tehnično pripravljenost namesto merjenja dejanske količine ponovno uporabljene odpadne toplote in zagotovljenih storitev fleksibilnosti omrežja? Drugo, kako bo Komisija zagotovila, da bodo te javno dostopne oznake jasno razlikovale med tehnično pripravljenostjo in dejanskim učinkom, tako da lahko podjetja, oblasti in širša javnost naredijo informirane primerjave? In tretje, ali se bo Komisija zavezala, da bo te pomanjkljivosti obravnavala pri reviziji leta 2028, tako da bo ocenjevalni sistem bolje odražal to, kar podatniška centra dejansko zagotavljajo, pri čemer upošteva okoliščine izven nadzora operaterjev? Verjamem, da bo to
naredite ocenjevalni sistem bolj pomemben, spodbujajte resnično trajnostnost in podpirajte naložbe v evropsko infrastrukturo podatkovnih centrov. Hvala vam.
Govornik 1en
Hvala vam in zdaj za SND, gospod Niels Fuglsang.
Govornik 3en
Hvala vam zelo, gospod predsedujoči, in hvala tebi, Mechthild, za predstavitev tega predloga za etiketo. Mislim, da je to dober korak, in res, kot ste omenili, izhaja iz direktive o energetski učinkovitosti. Bili ste tam danes zjutraj med pogajanji, ko smo jo sprejeli, ko sem se jaz pogajala v imenu Parlamenta. Zato menim, da je to res uporabno, da zagotovimo več trajnostnih podatkovnih centrov. Moram povedati, da se v veliki meri strinjam s besedami moje kolegice iz EPP, da moramo rezervirati kapaciteto za evropska podatkovna centra. Ne vidim našega interesa v tem, da porabimo vso najo energijo in vodo za podatkovna centra podjetij Microsoft, Apple ali Google ter drugih velikih ameriških tehnoloških podjetij. vendar hkrati seveda potrebujemo podatvena centra, ker moramo biti neodvisni – svojih podatkov ne moremo hraniti v tujih podatvenih centrih, potrebujemo lastno zmogljivost v Evropski uniji. Zato menim, da bo ta oznaka pomagala, da imamo evropska trajnostna podatvena centra. Imam dve vprašanj. Prvo se nanaša na odpadno toploto. Oznaka le navaja, ali podatveno center je pripravljeno na uporabo odpadne toplote; ne kvantificira, koliko odpadne toplote podatveno center dejansko ponovno uporabi. Kaj so vaše misli o tem? Menim, da bi se to lahko izboljšalo. In vem, da bo vsake tri leta revizija, priložnost za reformo oznake. Ali bo to nekaj, kar boste opazovali? Menim, da bi to morali opazovati z vidika, kako lahko izboljšamo oznako, odpadno toploto, ker vemo, da bi današnja podatvena centra lahko pokrila – odpadna toplota podatvenih centrov ustreza povpraševanju 4 milijonov evropskih gospodinjstev. V Danski imamo veliko sistemov daljinskega ogrevanja, a samo štiri od naših 54 podatkovnih centrov uporablja odpadno toploto, zato menim, da se to lahko izboljša. Drugo vprašanje, ki bi vam ga rad zastavil, se nanaša na fleksibilnost: v etiketi imate tudi vprašanje, ali lahko podatkovna centra so fleksibilna
zato zmanjšate povpraševanje po električni energiji in vršne ure, vendar ne merite, ali se v praksi dejansko izkoristi ta potencial. Bi lahko bilo kaj, kar bi lahko razmislili, vejte, razmisliti o tem, kako bomo v naslednjih letih lahko izboljšali etiketo? Hvala.
Govornik 1en
Hvala v imenu ECR, Diego Solier. Okej, bom govoril v španščini, oprosti. Hvala. Hvala, kot je poročevalec te iniciative. Resnica je, da se mi ta iniciativa zdi, da je dobra, vendar bi rad najprej delil nekaj razmislekov. Prvič: upošteva ta iniciativa različne vrste podatkovnih centrov? Mislim, da podatkovno središče za kolokacijo ni isto kot oblačno podatkovno središče ali podatkovno središče za umetno inteligenco. Gre za različne vrste podatkovnih centrov z različnimi zahtevami tako po energiji kot po hlajenju. Drugič: kar je povedal moj kolega iz delegacije Sandi, se mi zdi odlična ideja, pod pogojem, da je podatkovno središče v bližini območij, kjer lahko to toploto uporabi, na primer civilna območja, ki bi lahko iz tega imela koristi. To se mi zdi popolnoma v redu, vendar pa včasih fizika ne pomaga. Ta podatkovna središča so namreč nameščena v situacijah ali regijah, ki niso v bližini mestnih središč, zato to toplota nikoli ne pride do mestnega območja, da bi jo lahko izkoristila. Zato seveda le v primeru, da se lahko takšno podatkovno središče nahaja v bližini mestnega območja in lahko prinese dodatno korist, je treba to upoštevati. družbi, ker je nameščen v tej coni. Kar sem hotel povedati, je to razmišljanje in skoraj vprašanje: upošteva ta klasifikacija geografsko con? Ni isto, ali je podatkovno središče v regiji Španije ali južni Evropi kot v severni Evropi. Zakaj? Ker so sistemi hlajenja v južni Evropi porabijo več energije in so drugačni kot v severni Evropi. Zakaj je na primer Irska velik center podatkovnih središč? Zaradi vremenskih razmer, ki pomagajo, poleg drugih dejavnikov. Pomembno je upoštevati to diferenciacijo ali upoštevati geografsko situacijo mesta, kjer bodo podatkovna središča nameščena. Rad bi tudi – in hočem končati, ker mi čas izteka – zaprosil DG
Ener sodeluje z DG Connect pri tem vrstah predpisov, ker je pomembno, da je v komisiji ta komunikacija in da ta predlog na noben način ne oslabi dela, ki se trenutno izvaja na področju razvoja clouda preko pospeševalnih con. Verjamemo, da gre za zelo močan mehanizem za spodbujanje razvoja podatkovnih centrov in ne bi želeli, da bi bile te določbe na kakršenkoli način prizadete zaradi te dobre izbire DG Ener. Hvala, Diego.
Govornik 1fr
Zdaj pa v imenu skupine Renew govori gospod Christophe Grudler.
Christophe GrudlerRenewfr
Hvala, gospa predsednica, bom govoril/-la v francoščini. Hvala, gospa namestnica generalne direktorice, za vašo predstavitev. Zelo jasno želim pohvaliti evolucijo v tej končni različici Zaveze zavezništva; resnično se usmerjajo v pravem smeru. Če mi je dovoljeno reči, smo prešli dolg pot, ker v prvi različici, ki ste jo krožili, je bila jedrska energija preprosto izključena, kar je bilo v času, ko je sama Ursula von der Leyen na Svetovnem jedrskem sejmu pri Parizu dejala, da je storila strateško napako z blokiranjem jedrske energije povsod in da je to zdaj razumela, in le nekaj dni kasneje se je pojavila nova različica. verzija dejanega akta, v kateri je bila dejansko jedrska energija prepovedana. Tako podatkovno središče, ki ga napaja jedrska energija, ni bilo priznano, medtem ko je bilo podatkovno središče, ki ga napaja zemeljski plin, v kombinaciji z majhnim pogodbenim dogovorom za vetrno energijo, priznano in cenjeno. To je bil v resnici strateška napaka, klimatski in industrijski nesmisel. Skupaj z več kolegi iz različnih skupin smo opozorili predsednika in generalnega direktorja DGNR, tekst, ki je danes predstavljen, pa predstavlja pomemben napredek in zmago te medstrankarske mobilizacije. Vprašanje je strateško, ker hoja Evropa želi v sedmih letih potrojiti zmogljivosti svojih podatkovnih centrov; brez obilne, dekarbonizirane in nadzorovane energije ne bo evropske digitalne suverenosti niti umetne inteligence. Zato imam dve zelo kratki vprašanji. Prvič, lahko zagotavljate, da bo od poletja 2027 dalje uporaba jedrske energije lahko vključena v to etiketo z enako vidnostjo kot obnovljive energije? Drugič, pravilo o dodatnosti, kotere je bilo določeno v prvi različici, je vzbudilo resne pomisle. Ali lahko potrdite, da pravilo desetih let ne bo kaznovalo obstoječih proizvodnih zmogljivosti, mislim predvsem na jedrske elektrarne in zajezitve? hidroelektrarne zgrajene pred nekaj desetletji, ki še vedno proizvajajo dekarbonizirano električno energijo
ali bodo namreč naprave lahko ocenjene pod to oznako? Hvala. Hvala.
Govornik 1en
In zdaj gremo k Zelenim, gospa Utah Paulus.
Jutta PaulusVerts/ALEen
Hvala vam zelo, predsedujoči, in hvala, Mechteld, ker si tukaj. Bil sem tudi z Nielsom v isti sobi, ko smo se pogajali. seveda Direktiva o energetski učinkovitosti stavb, in se moram reči, da me zelo spodbuja, da vidim, kako je Parlament tako enoten v potrebi, da se konča odvisnost od tujih operaterjev in da se za evropske operaterje rezervira dragocen prostor in kapaciteta omrežja. Imam vprašanje, ki je pravzaprav prvo vprašanje, in se nanaša na poročanje, ker vemo, da je približno 30 % operaterjev oddalo poročilo, ki so ga so bili dolžni, zato moje vprašanje je: kakšne posledice bo Komisija iz tega izpeljala? Kako bomo preostalih 70 % prepričali, da dejansko zagotovijo svoje podatke? Mislim, da je ime „paket o učinkovitosti podatkovnih centrov“, ki vključuje jedrsko energijo, nekakšen oksimoron, ker je jedrska energija v resnici nikoli učinkovita – to je termodinamika. To veste, gospodi Grudler bi rad spremenil to, vendar seveda fizikalnih zakonov ni mogoče spremeniti. Vendar moje vprašanje je bolj: kako bi jedrski certifikati starih elektrarn, kot je Katamam, vedite, vseh elektrarn, ki že delujejo, kako bi ti certifikati dejansko pomagali pri prehodu? Ker se ničesar ne bi smelo spremeniti, ne bi bilo treba graditi novih zmogljivosti, zato mi ni povsem jasno, kaj je smisel tega oznake »pripravljeno na odpadno toploto« – imam enak vtis kot gospa Gospodična Salah in gospodova Fuglesang in Sollier, bistvena točka je, da mora operater izbrati lokacijo, kjer se toploto lahko uporabi, namesto da bi najprej izbral lokacijo in nato dejal: ah, tukaj moje toplote ni mogoče uporabiti. Vendar se strinjam z vašim vprašanjem, kako bi lahko naredili razliko med na primer hiperskalniki in ko-lokatorji. Ali Komisija razmišlja o benchmarku, ki temelji na tipu dejavnosti, ali pa kaj so druge ideje? Hvala.
Govornik 1en
Hvala in zdaj za Levico, gospod Per Clausen.
Per ClausenThe Leften
Hvala vam zelo in bom govoril v dansko.
Per ClausenThe Leftda
Najprej bi rad zahvalil namestniku direktorja, ker je danes tukaj z nami, da lahko imamo to pomembno pogovor. Resnica je, da EU v veliki meri nima preglednih ocenjevanj trajnostnega razvoja, ki bi jih bilo mogoče primerjati med državami članicami EU. To je pregled, ki ga moramo imeti že dolgo pred tem, ko so velika ameriška podatkovna centra začela preobremenjevati naše države. Menim tudi, da moramo v veliki meri uvesti nekatere skupne minimalne standarde. v sedanji obliki evropski državljani plačajo ceno za to, da ameriški tehnološki oligarhi izkoriščajo naše skupne vire. Državljani vidijo, kako hrupna podatkovna središča izrastajo poleg njihovih domov, ki so nekoč stali v slikovitih okoljih, zdaj pa se nenadoma nahajajo v industrijskem območju z onesnaženjem z hrupom, na primer na Finskem. Videli smo, kako lahko zadeva slabo konča, ko je Google ilegalno posekal 250 000 dreves in uničil dragocene gozdove in biodiverziteto, pa tudi dobavitelji vode opozarjajo, da bi podatkovna središča lahko negativno vplivala na vodne vire, prav tako pa smo videli, kako so delovni pogoji v številnih teh podatkovnih središčih, tako med gradnjo kot kasneje med delovanjem, globoko problematični in ogrožajo zeleni prehod. Ni dvoma, da potrebujemo pregled posledic podatkovnih središč v EU, a potrebujemo tudi preproste omejitve njihove pretirane izrabe naših virov. In čeprav Komisija načrtuje, da bo v sredini leta 2027 predstavila minimalne standarde, še vedno potem pa bi lahko številna ameriško lastna podatkovna centra prišla v Evropo prej, posledice pa bi lahko postale neobvladljive; zato je moje vprašanje v bistvu, kaj bo Komisija naredila v tem času, da bi preprečila okoljske in podnebne posledice novih podatkovnih centrov, in ali tukaj ne bi lahko začasno ustavljanje delovanja služilo kot model za zagotovitev, da bomo v prihodnosti imeli evropska podatkovna centra – evropska, ki jih bodo lastniki in nadzorovali evropski subjekti?
Govornik 1en
Hvala, zdaj smo zaključili govor kolegice in dajem ponovno besedo komisiji za vaše odgovore.
Govornik 3en
Torej predvsem hvala lepa in vidim, da ima Parlament res veliko podporo našemu pobudu, da centre za obdelavo podatkov pogledamo z vidika trajnostnega ET in zagotovo vključi energetsko učinkovitost, učinkovitost pri uporabi vode in čisto energijo. zato v tem smislu mislim, da smo res na pravem potu in vam zelo hvala za vašo podporo. Zdaj se vračam k vprašanjem. Odpadna toplota je seveda zelo pomemben element in ga moramo čim bolj izkoristiti tam, kjer je na voljo. Odpadna toplota je zagotovo del naše energetske politike, vendar bo oznaka nudila informacije le o podatkovnih centrih, ki so pripravljeni ponuditi odpadno toploto potencialnemu odjemalcu. Dejansko uporabo ali ponovno uporabo odpadne toplote niso vključili, da ne bi diskriminirali podatkovna centra, ki take možnosti nimajo. Tako je to preprosto. V nekaterih včasih imate to možnost, seveda pa jo zelo pozdravljamo, vendar ne smemo kaznovati samega podatkovnega centra, kadar ni možnosti za uporabo odpadne toplote ali drugih virov. Zato smo, če mi je dovoljeno tako reči, sprejeli nevtralno pristop: kar je na voljo na mestu, ga vpišemo na etiketo, če pa ni, potem ne. Na žalost tega ni krivdo podatkovnega centra, seveda pa je naš splošni energetski pristop, da čimveč uporabljamo odpadno toploto, kar je vključeno v naših predlogih za EU in druge, vendar se tega ne sme kaznovati. To je bilo malo vprašanje, ki sem ga prejel. Drugi vidik pa je, da sem omenil, da bomo sodelovali z vsemi zainteresiranimi stranmi – državami članicami, centri za podatke, ponudniki – pri nekakšni tripartitni pogodbi in da bomo do konca leta imeli modele in dobre prakse. Ti bodo nato vključeni v pregled, ki ga načrtujemo za leto 2028, ki je že del našega predloga. Če bomo v naslednjih dveh letih imeli več dokazov, da je to mogoče na en ali drug način, bomo zelo zadovoljni. To je bil tretji odgovor na vprašanje poslanca, da to vključimo v pregled in morebitno izboljšamo, kar delamo. In menim, da je Niels, si zelo dobro začel – osnova je Direktiva o energetski učinkovitosti, ki kot
gospa poročevalka, zdaj je na vrsti; drugi, vi ste se pogajali in zato je izhodišče tudi to, da pridemo do gospoda Krügler se je navezal na energetsko učinkovitost, ki je del naših obveznosti na področju energetske skrbnosti; to je bila gonilna sila. Smo tehnološko nevtralni. Želeli smo energetsko učinkovitost, vendar smo v zadnjih dveh letih z poročili in podatkovno zbirko vedeli, da je voda vprašanje, kot veste. Zato smo vključili vodo, pa tudi jedrsko energijo kot tehnološko nevtralno, poleg obnovljivih virov energije in jedrske energije. čisti energetski viri – to je zdaj del klasifikacije naših etiket. Ni bilo nobene namere, da bi temeljilo na energetski učinkovitosti, in smo začeli z obnovljivimi viri energije, a vendar smo zelo veseli, da lahko vključimo vse nizkoogljične vire energije. Kot lahko jasno vidite, začnemo z obnovljivimi viri energije in jedrsko energijo. Obstaja tudi kategorija neopredeljenih virov – za zdaj. Morda bomo čez dve leti bolj specifični, vendar moramo najti tudi ravnovesje med preglednostjo in berljivostjo, da sistema neobremenimo preveč. Jasno je, da osnova predstavlja direktiva o energetski učinkovitosti, a razvili smo se in, kolikor sem razumel, tudi Parlament je to sprejel: te tri glavne kriterije trajnostnosti, torej čisti energetski viri, ki so tukaj zajeti. Mislim, da odpadna toplota zajema fleksibilnost, fleksibilnost je seveda nekoliko podobna. Seveda želimo, da podatkovna centra prispevajo čim bolj k fleksibilnosti po strani povpraševanja, vendar ne želimo kaznovati tiste, ki tega ne morejo storiti. To je morda tudi nekaj, kar bomo bolj raziskali čez dve leti, ko bomo pregledali etiketo. Mislim, da želimo več fleksibilnosti, to je zagotovo tudi pomemben politični cilj, ki ga sledimo v energetskem sektorju, in podobno je tudi z odpadno toploto: jo želimo, vendar ne želimo kaznovati podatkovna centra, ki še nimajo take možnosti. Nato smo dobili vprašanje od španskega poslanca o tem, kje smo glede lokacije in klimatskih variacij ter njihovega vpliva na porabo energije in vode. Naš glavni namen je povečati preglednost, zato je podatkovno središče ocenjeno na podlagi objektivnih meril.
o porabi energije in vode ter o čistih energetskih virih, kar se nam zdi najpreprostejši pristop in ki omogoča različne ocene ter primerjave. Hotele pa dodati, da imamo v etiketi tudi obveznost ali spremljevalni dokument, ki je del našega delegiranega aktu, da zagotovimo razlage in metodologijo za oceno. potencialni vpliv podnebja na porabo energije in vode, ki se imenuje PUE in WUE, da lahko kdo primerja podatkovne centre po vsej Evropi. Tako obstaja ta možnost in ta obveznost v spremljevalnem dokumentu, da se ocenjuje tudi, kje je lokacija in kakšen je potencialni vpliv podnebja na porabo energije in vode, kar se lahko razlikuje na primer v Španiji in Finski, na Poljskem ali v drugih državah. Tako obstaja povezava z lokacijo preko te metode, mislim. Odgovoril sem gosposodu Krügler o jedrski energiji, merci beaucoup, in ne bomo popustili pri vprašanju starosti sredstev in garancij. izvor in PPAs morajo biti povezani z proizvodnimi sredstvi, ki so bila predana v uporabo ali so doživela temeljito prenovo, ki je podaljšala njihovo operativno življenjsko dobo za največ 10 let pred letom poročanja, to je tudi del odgovora na g. Krüglerja Krügler do Jutte Paulus, hvala lepa. Mislim, da sem na to že delno odgovoril: izvor in tudi obveznost poročanja sta del nadzora trga držav članic. Države članice morajo delovati. Gre za tržni instrument, zato resnično želimo države članice spodbuditi k ukrepanju preko institucij nadzora trga. Mislim, da so drugi elementi, ki so bili omenjeni, kot so delovni pogoji, pomembni, vendar se to označevanje nanaša predvsem na trajnostnost. Kot sem že povedal na začetku, obstajajo tudi druga merila za lokacijo podatkovnih centrov, vendar se to označevanje osredotoča na energetske vire in seveda na delovne pogoje. širše slike in to je naš predlog etikete, ki je del tega CADA tega paketa o oblakih in umetni inteligenci, ki smo ga kot Komisija predstavili, ki je nekoliko širši, kar se tiče suverenosti podatkov in drugih vidikov, vendar sem morda vprašanje ni v celoti odgovoril. Ja, vprašanje se je nanašalo bolj na to, kaj g. predsednik
Sawyer je že dejal, da je ko-lokacija različna od hiperskalirnika, so vprašali. Za naslednjo rundo, prosim, ste končali z odgovori? Ja, hvala za odgovore. Preidemo na naslednjo rundo govorov. Ena minuta za EPP, nato S&D, gospod. Nico Gonzalez Casares Hvala, oprostite, oprostite, kolegica. Nisem pogledal, oprostite. Torej najprej kolegica Salla, prosim. Hvala, ampak to ni krog, ki ste ga pred malim omenili, res? Drugi krog, res? Ja. ja, ja. Senatorji imajo dve kroge. Oba sta nadaljevalna vprašanja. Oh ja, samo še eno nadaljevalno vprašanje, ja, samo še eno nadaljevalno vprašanje. vprašanje, dobro, dobro, torej še ena točka: Komisija je dejansko navedla, da bi ta ocenjevalni sistem lahko informiral tudi prihodnjo zakonodajo, kot ste pravkar omenili, na primer Akt o oblaku in umetni inteligenci. To ga naredi posebno pomembnega. pomembno je, da imamo pravilne indikacije že od samega začetka nov dejavnik za nizkoemisijsko energijo priznava tako obnovljive vire kot jedrsko energijo, kar je dobrodošlo razvitje Ali lahko Komisija potrdi, da bodo bodoči pogoji priznavali tudi vse vire nizkoemisijske električne energije, vključno z jedrsko energijo da se predvsem zanaša le na kazalnike le iz obnovljivih virov energije in pomembno je, kako bo Komisija zagotovila, da teh etiket ne bodo samodejno postale zavezujoče zahteve brez ustrezne ocene vplivov in pregledovanja parlamenta? Hvala vam. Govoril bom v španščini. Želel sem poudariti vprašanje, ki ga je postavil gospod Salas iz PP. Mislim, da je pomembno priznati, kar je dejal o energiji z nizkimi emisijami ogljika, ker, kot vemo, je mešanica energije vsake države v Evropski uniji različna. Obstajajo države, ki trenutno nimajo jedrske energije in so odvisne od drugih virov energije. razlike, ki obstajajo, ali so označevali kot zeleno, zato je pomembno to priznanje nizkoogljične energije in poleg tega sem hotel še nekaj povedati o Zelenih in ne samo zaradi pripomb gospoda 80. % obremenitve podatkov in storitev v Evropi so seveda v rokah
tujihipereskalatorji, kar vsakdo od njih predlaga, je izboljšati in se oddaljevati od te odvisnosti, v kateri se trenutno nahajamo, vendar z razumom se ne moremo v dveh dneh premakniti iz trenutnega položaja v položaj, kamor želimo priti – to moramo storiti z razumom in z dobrimi praksami. Zato mi moratorij deluje nekoliko zapleteno, ker tehnologija ne čaka. Če zdaj takoj ustavimo razvoj podatkovnih centrov, potem... Zdaj se mi, da bomo izgubili še eno tekmovalno dirko v tehnologiji. Hvala. Okay, nisem vedel, da je nadaljevanje, vendar pa ker je, bi rad vprašal: ali lahko podatkovni center, ki ponoči uporablja energijo iz premoga ali plina, še vedno dobi zeleni etiket? Kolikor vem, se ta etiket temelji na garancijah izvora in pogodbah o nakupu energije. ki omogočajo podatkovnim centrom, da dokažejo, da so kupili dovolj obnovljive električne energije, da pokrijejo svoje letno porabo, vendar to nujno ne odraža dejanski vir električne energije, ki jo porabijo v času uporabe. Kako bo Komisija preprečila, da se oznaka trajnosti ne spremeni v vajo v greenwashingu, ko izdajatelji oznake podelijo oznako, kljub temu da Podatkovna centra se lahko na papirju zdijo zelena, medtem ko se v praksi še vedno močno zanašajo na fosilna goriva. Hvala, Paul. Ja, hvala vam zelo, gospod predsedujoči. Nisem prosil za moratorij – to je bilo levo krilo – ampak morda nisem bil dovolj jasen. Moje vprašanje je bilo: imamo različne vrste podatkovnih centrov, kot je Kot je dejal Sawyer, imamo co-locators, imamo hyperscalers, imamo AI učne centre in vsa ta podatkovna središča ali te vrste podatkovnih središč imajo različne značilnosti, zato mislim to vprašanje je tudi moje: ali Komisija že razmišlja o uvedbi sistema primerjavnega merjenja, ki bi bil povezan s tipom podatkovnega centra? To bi imelo smisel, ker se v resnici ne more
primerjajte jih malo, kot da imamo v ureditvi o ekološkem oblikovanju: ločimo med majhnimi in velikimi avti, ker bo veliko vozilo vedno porabilo več energije kot malo. V bistvu, to bi bilo moje vprašanje: kaj je iz vaših pojasnil, kar nisem povsem razumel? Poslušate? še nisem še raz razumel, zakaj operater podatkovnega centra nima vpliva na uporabo odpadno toploto, ker lahko izbere lokacijo, kjer se lahko odpadna toplota uporabi, in sicer znotraj svojega možnosti in se zares strinjam s svojimi kolegi, da moramo resnično pospeševati k evropsko lastnim in nadzorovanim podatkovnim centrom, ker smo od njih odvisni in vidimo, kaj zmorejo Združene države narediti v nekaj dneh, v redu? Torej, nazadnje, da, prosim za zaključek, hvala, in še vedno bom govoril v danščini, dva. Prvo vprašanje je: če ne postavljamo zahteve, da se odpadna toplota iz podatkovnih centrov mora ponovno uporabiti, kako preprečimo, da se podatkovna centra sistematično postavljajo na kraje, kjer se lahko sklicujejo na to, da ni možno ponovno uporabiti odpadne toplote? Ker menim, da je to pomembno vprašanje, saj če se podatkovna centra postavljajo na taka mesta, lahko pride do ogromnega razsipanja energije. in tega težko more biti edina naša želja po energetski učinkovitosti, drugo vprašanje pa je: če ne želite moratorija, kako nato nameravate zagotoviti, da v naslednjih letih ne bodo vzpostavljena številna ameriško lastna podatkovna centra, ki ne upoštevajo energetske učinkovitosti? Vendar v takšni situaciji se nahajamo. Prosim, zdaj dam besedo. Imate 40 sekund za odgovor na naslednje vprašanje. Hvala lepa. Mislim, da sem že dejal, da je ta predlog del CADA in vidim, da so poročevalci ali so-poročevalci CADA. Zato se osredotočam na energetsko stran. Lokacija podatkovnega centra ima zagotovo različna merila: eno od njih je odpadna toplota, vendar jih lahko obstaja še drugih. Zato smo se odločili za etiketo. Ne moremo kaznovati – je to prednost. zagotovo, vendar se lahko nekatere države članice ali ponudniki podatkovnih centrov odločijo, da gredo drugam
tudi povezava z omrežjem je pomemben dejavnik ali delovna sila, mislim, da obstaja veliko meril za lokacijo. Kar smo storili v komisiji, je bilo, da smo že imeli enega in bomo imeli še druge krožne mize, kjer združimo digitalno, če se smem tako izraziti, in energetsko plat, torej operaterje prenosnih sistemov, ponudnike podatkovnih centrov, podjetja in tako naprej, pa tudi države članice, da se merila za lokacijo pred izborom mesta pogovorijo med seboj in vedo, da je na primer odpadna toplota pomembno merilo, vendar razen tega ne odločamo, kje bo podatkovno središče, temveč to odrazimo v etiketi. Mislim, da je to ena točka o različnih vrstah podatkov – res je, različne vrste. na etiketi pod našo evropsko zastavo je naveden operator podatkovnega centra in vrsta podatkovnega centra z x x x x x tam bo navedena vrsta in to smo odločili ter ne moremo imeti različnih etiket za različne vrste podatkovnih centrov, vendar je jasno, kakšna vrsta podatkovnega centra je, in vi ste omenili nekaj, zato je to odraženo na etiketi, da ljudje lahko vidijo transparentnost, kje se nahaja, bila je tudi vprašanje, da o prihodnji oskrbi z energijo, za zdaj pa, kot sem rekel prej, so omenjena obnovljiva energija in jedrska energija, obstaja tudi možnost „nedoločeno“, kar lahko pomeni kateremkoli drugem viru, če se pogledamo na pregled čez dve leti, moramo to ponovno obdelati in morda biti nekoliko bolj specifični ali to storiti drugače – to bomo storili v poročilu in pregledu, toda za zdaj je to najenostavnejši način. In to se nanaša tudi na vprašanje Nielsa: gre ne o prizadevanja za pridobivanje energije, temveč o dejanski energetski mešanici. Podatkovno središče, GOPPAs, kot ste pravilno opazili in vprašali, gre resnično za prizadevanje podatkovnega središča, da zagotavlja in pridobiva čisto energijo. Gre ne o energetski mešanici, ki je osnova za označevanje vira energije. To temelji na GO in PPAs, kar je način, kako to storimo v splošnem, da zagotovimo jasnost in preglednost. Mislim, da sem odgovoril na večino vprašanj, zato zelo hvala. Na tem delamo zelo veliko.
bomo počakali na vaš odgovor in da, jih je veliko, v redu, v redu, oprostite, ne, prosim, en koleg je zahteval besedo, torej gospod Nico Gonzalez Casares, najprej vprašanje o postopku, prosim, mi ne jemljite moje minute, to je zelo pomembna razprava, je na vrhu dnevnega reda in vidite, da je to ena največjih komisij tega Parlamenta in samo nekaj članov je prisotnih. Zakaj? Če namenimo 80 % časa debate krogom in krogo koordinatorjev, drugi člani ne morejo govoriti in jih ni tukaj. Zato se moramo premisliti: to je debata zase, nima nobene zveze z usmiljenjem, ampak to je resnica. Danes je torek zjutraj, vrh udeležbe v Parlamentu, in to je resnica. Ne želimo take debate. Moramo se vprašati, kaj se v resnici dogaja s to drugo rundo za rundo, ko drugi člani nimajo možnosti govoriti. Vidite, v Evropski ljudski stranki (EPP) je prisoten en ali dva člana, največja skupina v dvorani. Ne krivim jih, ampak zato, ker drugi člani ne morejo govoriti. Jasno je, da potrebujemo širšo debato o razširitvi podatkovnih centrov v Evropi. Podatkovna centra morajo predvsem zagotavljati suverenost. S to etiketo tega ne bomo dosegli. Ta etiketa ni namenjena samo sebi, ampak potrebujemo suverenost, da nas nihče ne more odrezati od storitev, ki jih zagotavljajo naša podatkovna centra. Mi zagotavljamo energijo, vodo, ozemlje, drugi pa nas lahko kadarkoli izklopijo. To moramo preprečiti. Ampak to ni pravo mesto za takšno razpravo. Po drugi strani je trajnostnost to, kar je ta etiketa hotela doseči, in je presežena s samo razpravo – verjamite mi. to je vajeti v dobri namen, vendar je to popolnoma zastarelo. Zakaj? Ker nam ne zagotavlja realnega vpliva. Z to etiketo ne moremo ugotoviti niti skupne porabe energije podatkovnega centra v megavatih, porabe vode v litrih ali megavatnih ur obnovljive energije. Ne moremo ugotoviti niti emisij CO₂, ki jih povzroča vsako podatkovno središče. Zato je popolnoma
premagojena in moramo napredovati, menim. Verjamem, da ima Komisija tukaj priložnost s minimalnimi standardi, minimalnimi standardi učinkovitosti, zakonodajnim predlogom. Komisija meni ali razume, da je zdaj čas določiti zavezujoče evropske cilje, da bo resnično suverenost in trajnostnost. Oprostite, gospa predsednica. Hvala, kolegica. In zdaj za novo gospo/gospoda Katri Kurmuni. Hvala, predsedujoči. Medtem ko sem poslušal ta razpravo, sem opazil, da obstajajo ogromne presežki, ki jih vidimo bolj ali manj enako, in dvoma se ni vprašati, da ne bi podprli novih tehnologij in podatkovnih centrov. Vendar kar nas največ skrbi, je dejstvo, da so zdaj v ospredju Američani in Kitajci, in bomo njim odstopili veliko naših virov energije, energetskih omrežij in vodnih virov. In ko se bodo, upamo, evropski igralci na teh trgih pojavili v neki točki, jim ne bomo imeli več kaj ponuditi. Vsaj jaz, in predvidevam, da tudi moji kolegi, sva prejela veliko povratnih informacij od državljanov, ki so zlasti zaskrbljeni zaradi člena 5, odstavka 5, o isti temi, ki jo je omenil predhodni govorec: da teh statistik ni videti, da so številke o porabi skrite pod poslovno skrivnostjo. Zakaj ste zato reformulirali člen 5, oddelek 5, na ta način in ne javno, kjer bi bilo vse javno v zadevah javnega interesa? Hvala vam, gospa Sophie Erickson.
torej, kdaj boste predstavili zavezujoče zahteve, da bi se zagotovilo, da podatkovna centra prevzame odgovornost za naraščajočo porabo električne energije? Potrebujem tukaj jasno odgovor. Tehnološki velikani se hitro širijo, gospodinjstva ne bi smela plačati ceno, ker politiki delujejo prepozno. In hočem povedati tudi to, da centra podatkov ne moremo imenovati trajnostnega, če ljudje, ki jih gradijo, delajo brez osnovnih pravic in včasih v skoraj suženjskih razmerah. Hvala lepa, hvala lepa. In na koncu gospe Benedetti Scuderi. Hvala, gospod predsedujoči. Hvala komisiji za pomembno razpravo o podatkovnih centrih. Če pogledam etiketo, se mi zdi malo nelogično govoriti o etiketi trajnostnosti, ko je pravzaprav komisija – kot smo rekli, kot so rekli tudi številni kolegi – dejala, da so podatki o podatkovnih centrih pod tajnostjo. Tako lokalne skupnosti in uprave vedo le to, da obstaja energetska učinkovitost, ne da bi vedeli, koliko energije se porabi, koliko vode se porabi in kakšen je dejanski vpliv na to skupnost. Mislim, da je treba v tej zadevi narediti jasnost. še ena stvar: kako bo ta etiketa informirala vsa ta občine, mesta in regije, ki potrebujejo resnične informacije, da lahko odločijo, katerim podatkovnim centrom lahko dajo soglasje? In še ena stvar: zdi se mi, da smo nekoliko v zaledju. Priti zdaj do etikete, ko prihajajo tisoči in tisoči zahtevkov od podatkovnih centrov – večinoma ameriških – in ne postaviti jasnih pravil, da se razred G v Evropi ne uporablja in razred F v Evropi ne uporablja, potrebujemo trajnostna evropska podatkovna centra s čvrstimi pravili in etiketo. Zdi se mi, da je to zelo počasni korak, medtem ko big tech pospešujejo. Hvala, kolegica, za vaš odgovor. Prosim, vzamite si trenutek, pomembno je, da bo odgovor kratek. V redu, bom kratka. Hvala lepa. Predvsem, kot sem rekla na začetku, delujemo zdaj, ker delujemo
povprečno porabljamo 2,5 do 3 % naše električne energije v EU v centrih za podatke, in po letu 2030 se bo ta poraba zagotovo povečala. Zato zdaj delamo v okviru tega označevanja, našega načrta, in trenutna javna razprava se nanaša na naslednji korak: minimalni standard energetske učinkovitosti. Mislim, da je na to skliceval tudi Casaras. Vabimo vse, da se udeležijo te razprave zainteresiranih strani, ki traja do 12. decembra. Nato, na začetku naslednjega leta, v prvi polovici, nameravamo predložiti predlog za minimalni standard energetske učinkovitosti za centre podatkov. Že zdaj slišimo o velikem zanimanju, zato smo pripravljeni narediti naslednji korak in predložiti tak predlog. Danes pa gre za delegirani akt o označevanju, ki je prvi korak. Ampak, kot sem že dejal, smo na to pripravljeni. Delamo na tem, javna razprava poteka, analizirali bomo vse odgovore in v naslednjem letu bomo imeli predlog. In kot vidimo, so naslednja leta seveda izredno pomembna, ker se predvideva, da se bo število centrov podatkov povečalo. Zato je zdaj resnično pomembno, da delamo. Sklicujemo na člen pet, odstavek pet, ki se nanaša na podatke, zato pa kot sem rekel, vse temelji na Direktivi o energetski učinkovitosti, ki jo vsi poznamo. Ta direktiva naložuje Komisiji, da objavlja agregirane podatke, mi pa te informacije zagotovljamo na dva načina: preko javne nadzorne plošče, kjer delimo povzetke podatkov takoj, ko so pripravljeni, in drugič, podatke delimo preko letnih poročil, ki zagotavljajo podroben pregled poročenih številk. Kolikor je mogoče iz strani Komisije, bomo podatke objavili v agregirani obliki. Nato države članice odločijo, kateri specifični podatki morajo njihova podatkovna centra objaviti. Gre torej za kompromis: države članice odločajo o tej zadevi, mi pa iz strani Komisije preverjamo, ali so države članice pravilno uporabile pravila. Če tega ne storijo, ukrepamo. Obstaja torej obveznost, ki izhaja iz Direktive o energetski učinkovitosti, da se podatki objavljajo. Države članice so odgovorne za odločitev, kateri specifični podatki morajo biti objavljeni, mi pa preverjamo, ali se to dogaja.
preverjanje, ali so se pravila uporabljajo, bo pa že samo označevanje povečalo preglednost glede trajnosti posameznih podatkovnih centrov, kar pa, kot sem dejal, je prvi korak in namen tega predloga hvala, hvala, hvala, da ste tukaj za vaš odgovor, bilo je zelo zanimivo in zelo občutljivo vprašanje, zato imamo tako živahno razpravo preidimo torej k točki štiri in se opravičujem kolegu Stancanelliju za zamudo imamo pet minut za misijo v Indijo od 21. do 25. septembra 2026 dam besedo Rafaelu Stancanelliju kot vodji delegacije za kratek poročilo o misiji prosim oprostite, gospod predsedujoči, častiti kolegici in kolegi, z veliko veseljem se danes udeležujem, da poročam o rezultatih misije naše komisije v Novi Delhiju, ki je potekala od 21. do 25. septembra, ki sem jo imel čast voditi najprej se želim zahvaliti kolegom iz različnih političnih skupin, ki so se udeležili misije in prispevali k konstruktivnemu in poglobljenemu dialogu z našimi indijskimi partnerji iskrena zahvala gre tudi sekretariatu in ITRE komisiji, uradnikom in tolmačem, pa tudi delegaciji Evropske unije v Novi Delhiju za odlično organizacijo in dragoceno podporo med celotnim obiskom misija nam je omogočila srečanja z pomembnimi predstavniki indijskih institucij, vključno z ministri, odgovornimi za znanost in tehnologijo, težko industrijo in energijo, pa tudi glavnim znanstvenim svetovalcem vlade poleg tega smo imeli neposreden dialog z predstavniki indijskega telekomunikacijskega regulatorja (TRAI), Indian Institute of Technology, federacije evropskih podjetij v Indiji in podjetja Airbus iz teh srečanj je izšel podatek, ki ga štejem za posebno pomemben: Indija gleda z zanimanjem na Evropsko unijo gre za trg v močnem razvoju, kjer že delujejo približno 6000 evropskih podjetij, kar predstavlja pomembno gospodarsko prisotnost
pomembno je, kar priča o potencialu naših odnosov in perspektivah nadaljnjega sodelovanja, tudi v luči sporazuma o prostem trgu, ki je v postopku formalizacije, kar se tiče energije in varnosti oskrbe. Raziskali smo prednostne naloge indijske energetske politike in možna področja sodelovanja z Evropsko unijo. Iz razprave je izšla zelo jasna pouka: diverzifikacija energetskih virov je neizogibna, energetski prehod pa ne more biti uresničen brez treh temeljnih elementov, in sicer gospodarske trajnosti, varnosti oskrbe in konkurenčnosti. V tem kontekstu mora biti tehnološka nevtralnost nepogrešljiv princip. Pogovorili smo se tudi o vodiku, sektorju, v katerem Indija nenehno vlaga z veliko ambicioznostjo. To je temo, ki še vedno vzbja skrb med indijskimi industrijskimi partnerji. Skupaj z ministrom za težko industrijo in jeklarstvo smo se pogovorili tudi o perspektivah električne mobilnosti, baterij, reciklaže in dostopa do kritičnih surovin. Sodelovanje z Indijo, tudi v luči sklenjenega trgovinskega sporazuma, predstavlja priložnost za obe strani, da uresničijo resnične koristi. Da pa lahko prinese realne učinke, se mora opirati na vzajemnost, enakopravno obravnavo in varstvo lastnih proizvodnih zmogljivosti. Pomembno področje razprave je bilo tudi raziskovanje, inovacije in strateške tehnologije. Izstopajoč je bil potencial sodelovanja na področjih, kot so kvantne tehnologije, superračunalništvo, polprevodniki, umetna inteligenca, biotehnologije in vesolje. Zelo zanimiva je bila tudi razprava o indijskem pristopu do umetne inteligence: strategiji, ki postavlja inovativnost v ospredje, predvideva postopno ocenjevanje tveganj in, kjer je to mogoče, uporablja že obstoječe regulatorne okvirje, pri tem pa se izogiba prekomernim preventivnim omejitvam. Verjamem, da bi morala tudi Evropa to strategijo pozorno preučiti.
Evropska federacija evropskih podjetij v Indiji in Airbus so nam omogočili, da smo se poglobili v možnosti, ki jih indijski trg nudi, in v perspektive širjenja letalskega sektorja, vključno z razvojem in uporabo trajnostnih goriv. Misija je potrdila, da so možnosti sodelovanja med Evropsko unijo in Indijo konkretne in pomembne. Da pa jih lahko izkoristimo, pa mora Evropska unija v daljnjem obdobju izraziti jasno in pragmatično industrijsko vizijo in strategijo. Hvala vam za pozornost. Hvala, Raffaele. Zdaj vzamem besedo, gospod González Casares. Hvala. Mislim, da je bila misija dobra misija. Hvala organizaciji sekretariata in skupinam. Jasno je, da bo Evropa in Indija – in Indija in Evropa – imela priložnosti, in te priložnosti bodo vzajemne. In to lahko bo pomembno. Moramo se zahvaliti tudi indijskim oblastem za njihovo dobrohotnost. Mislim, da obstajajo številne priložnosti v različnih tehnoloških in industrijskih sektorjih, zlasti v energetiki. Vendar smo opazili tudi nekatere ovire, na primer v področju mobilnosti avtomobilov. Mislim, da obstajajo zelo protekcionistične ovire, ki se nanašajo na možnost vstopiti na ta trg. V področju energetic pa smo opazili večjo skrb za podnebno diplomacijo in trgovino kot za CIBAM. Indijske oblasti so zaskrbljene in ustvarjajo sistem trgovine z emisijami, podoben našemu EU ETS, vendar nekoliko bolj fleksibilen na začetku. Kar nas preseneča, je, da ustvarjajo ogljikov trg za industrije, ki emisije proizajajo, vendar ne za njihove energetske vire. To nas vodi do sumničenja, da je bil ta sistem trgovine z emisijami ustvarjen zgolj zato, da deluje proti CIBAM, in ne kot resnični cilj izpolnitve Pariške pogodbe – zlasti 6.3. člena in ogljikovih trgov – ter zmanjšanja emisij. Hvala.
Hvala vam zelo. Zelo sem zainteresiran v vašem stališču. Končamo ta točko in preidemo k točki pet: misiji v Sloveniji v Ljubljani od 21. do 22. septembra 2026. Za to točko imamo pet minut. Predajem besedo Jensu Geierju iz S&D, kot vodji delegacije, za kratko poročilo o misiji. Hvala, gospod predsedujoči. Hvala. Dragi kolegi, od 21. do 22. septembra je komisija izvedla misijo v Ljubljano, da bi obiskala ACER, Evropsko agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev. ACER je bil ustanovljen leta 2011, da usklajuje delo nacionalnih regulatorjev na ravni Unije. Podpira razvoj mrežnih in tržnih pravil na ravni EU, spodbuja konkurenco in tržno integracijo ter nadzira zlorabe na trgu. V zadnjih letih so se naloge ACER-ja povečale z energetskim prehodom. Evropski parlament je bil vedno močan zagovornik ACER-ja, kar to misijo dela odlično priložnostjo za izmenjavo mnenj o trenutnem zakonodajnem delu in za neposredno opazovanje, kako ACER spodbuja nadaljnjo integracijo energetskega trga in izpolnjuje svoj mandat za nadzor in preiskave. Med obiskom je agencija posodobili o trenutnem stanju integracije energetskega trga in o nedavnih razvojih, ki izboljšujejo njegovo delovanje. Prednosti tržne integracije, kot so večja odpornost in socioekonomska blaginja, so že danes vidne. Kljub temu vztrajajo izzivi. Celovita implementacija projektov na ravni EU in regionalni ravni je ključna za izkoriščanje celotnega potenciala tržne integracije, povečanje učinkovitosti in delovanja trga z električno energijo ter podporo skupnih ciljev, kot so dostopnost energije, cilji trajnostnega razvoja in varnost oskrbe. Pomemben cilj misije je bil informirati o našem trenutnem in prihodnjem zakonodajnem delu. Za ta namen smo imeli zelo uporabne razprave o paketu o omrežjih, predlogu omrežnih pristojbin, prihajajočem paketu o energetski varnosti. Prav tako smo razpravljali o nadzoru umika ruskega plina in o nadzoru vodika s strani ACER-ja. Na koncu smo dobili posodobitev o stanju izvajanja mandata ACER-ja.
dve izvajanjski sklopa okvirja EU za odkrivanje in preprečevanje veleprodajnega tržnega zlorabljanja, revizija iz leta 2024 pa je ne le razširila področje uredbe, ampak je tudi ASA dodelila preiskovalne pooblastila za meddržavne primerih. Ta pooblastila ASA omogočajo, da ugotavlja relevantne dejavnike glede morebitnih kršitev pristojnosti in učinkovito podpira izvršilno dejavnost nacionalnih regulativnih oblasti. V zaključku je bilo obisku razvidno, da se vloga ASA povečuje in da je agencija osrednja za integriran, transparenten in zaupanja vreden energetski trg. Verjamem, da bi morala ta hiša nadalje podpirati ASA, tudi z viri, ki jih potrebuje za izvajanje svojega mandata. Nazadnje bi se rad zahvalil ASA za vpogled v predstavitve in izmenjave ter tajništvu ETA za odlično organizacijo. Hvala, hvala vam zelo. In zdaj se premaknemo k misiji v Eniso v Atenah od 21. do 23. septembra 2026. Ah. Oprostite kolegica, imamo pet minut za ta sklop. Dam besedo Marketi Gregorovi iz skupine Zelenih kot vodji delegacije za kratek poročilo. Hvala vam zelo, predsedujoči, in dragi kolegi. Tako je bil odbor na misiji v Atenah od 21. do 23. septembra 2026, kot ste že omenili, in smo se osredotočili na kibernetsko varnost Unije ter delo Evropske agencije za kibernetsko varnost in ISA. Misija je bila časovno usklajena z našim delom ITRA na obeh revizijah CSA2 in NIS2, za kateri sem po naključju poročevalka. Preden se lotimo naših ugotovitev, bi se rad še enkrat zahvalil tajništvu ITRA za odlično organizacijo misije. Med plodnimi pogovori smo se osredotočili na mandat Enise in njen prispevek k izvajanju okvirja EU za kibernetsko varnost. Delegaciji je bilo očitno, da Enisa zagotavlja strokovno znanje, razvija smernice in podpira ključno sodelovanje med državami članicami, institucijami EU in seveda širšo skupnostjo kibernetskih varnostnikov. Vendar pa je Enisa tudi
ima okoli 130 zaposlenih v skladu s svojim kadrovskim načrtom. Direktiva NIS2, pravilnik o kibernetski odpornosti (CRA) in zakon o kibernetski solidarnosti (CSA2) dodajajo nova opravila; CSA2 povečuje število, Komisija pa v svojem finančnem izvlečku predvideva 118 dodatnih delovnih mest do leta 2031. To je zagotovo potrebno obravnavati v prihodnjih razpravah. Prav tako sem se dotaknil sprememb in razvojev v okolju kibernetskih groženj: napadi z izsiljevalskim programjem, napadi z onemogočanjem storitev (DDoS), ranljivosti v oskrbovalnih verigah ter izkoriščanje ranljivosti programske opreme še naprej predstavljajo pomembne tveganja. Vedno širša uporaba umetne inteligence dodaja še eno celo novo dimenzijo. V torek smo razpravljali o umetni inteligenci kot orodju za napadalce in kot tarči. Enisa je tistega dne objavila svoj pregled groženj za leto 2026, v katerem poroča o zlonamernem programju, napisanem z uporabo umetne inteligence, ki je v aktivni uporabi, ter o vdoru, ki ga je umetna inteligenca pomagala izvedeti v oblačno okolje in v osem minut pridobila administratorska pravica. Enisino julijsko poročilo navaja podatke za eno organizacijo: v prvem četrtletju 2025 je bilo odkrito okoli 80 ranljivosti, v prvem četrtletju 2026 pa okoli 500. Z naprednimi orodji jih zdaj odkrijejo okoli 500 na dan. Od avgusta lahko Komisija izvaja svoje pooblastilo po zakonu o umetni inteligenci in ocenjuje splošno namenske modele umetne inteligence z sistemskim tveganjem, čeprav Unija nima osebja, ki bi lahko izvedlo tako oceno – znanstveni panel pa le daje nasvete. Akcijski načrt iz 7. julija dodeli Enisi pet od devetih ključnih ukrepov, vendar nobeden od njih ni pravno opravilo. V delovnem programu Enise ni ločene proračunske linije za umetno inteligenco in upam, da to lahko v zakonu o kibernetski solidarnosti 2 (CSA2) popravimo. Ta misija mi je potrdila nekaj resnic: kibernetska varnost se v tej minuti monumentalno spreminja in ta sprememba zahteva, da Enisi zagotovimo ustrezna sredstva in razvijemo njene kapacitete ter naloge. Prav tako je zakon o kibernetski solidarnosti 2 (CSA2) pravo mesto, da to naredimo. Upam, da bodo moji kolegi po tej misiji to videli podobno. Hvala. Ja, seveda. Hvala lepa. In zdaj se preusmerimo na točko sedem, spreminjanje pravilnika o uredbi o kritičnih surovinskih materialih. Imamo pet minut, vendar naš kolega, g. Chahim, ni tukaj, zato me je prosil, da vam posredujem informacije.
v komisijo, zato je prvo trilogno pogajanje o usmerjeni reviziji Aktu o kritičnih surovinskih materialih potekalo pod irskim predsedovanjem, kjer je ambasadorka Kate Moran zastopala Svet v imenu izvršne podpredsednice Komisije in gospod Chahim, ki vodi parlamentarno pogajalsko skupino in je poročevalec, je pozdravil konstruktiven pristop Sveta in poudaril, da so razlike glede ciljanih sprememb relativno majhne, kar omogoča bistven napredek na tehnični ravni. Poudaril je, da ima dokument dva stebra: ciljane spremembe in ustanovitev Evropskega centra za kritične surovine. Parlament želi doseči dogovor o celotni reviziji, vključno s spremembami in evropskim CRM-centrom, do konca leta, brez nadaljnjih zamud, ki bi bile upravičene s CRM-centrom. Parlament je ponovno izrazil podporo samostojni decentralizirani agenciji, saj je ta najprimernejša struktura za zagotavljanje operativne stabilnosti, financiranja in demokratične odgovornosti, zlasti za tržne in intervencijske dejavnosti. Poročevalec je tudi izpostavil predlagani organ za upravljanje, urgentni vodilni odbor, vključevanje zainteresiranih strani ter 2 milijardi evrov namenjenih za sklad kritičnih surovinskih. Svet je potrdil svoje zavezanost reviziji, vendar je poudaril, da mora še razviti svoj mandat za CRM-centrum. Zahteval je bolj podroben pregled stroškov in koristi ter morebitnih struktur upravljanja in prosil Komisijo, naj čim prej zagotovi več informacij. Komisija je pozdravila hiter začetek pogajanj in poudarila pomembnost ohranjanja fleksibilnosti, izogibanja dodatnim administrativnim bremenom in zagotavljanja učinkovitih orodij za diverzifikacijo in odzivanje na krize v zvezi s CRM-centrom. Izrazila je pripravljenost delati na rešitvi, pri čemer spoštuje institucijske pristojnosti in prihajajoča pogajanja o večletnem finančnem okviru. Naslednji koraki so naslednji: potrjena tehnična srečanja na 11., 18. in 20. novembra, sledijo pa jih naslednja politična triloga.
predviden za 9. december, torej to je vse. Druga vprašanja, zato lahko preidemo na osmi točko, izmenjava mnenj z Marco Mismash Barack predsednik 2026, Alejandra Turiaga Gandini predsednica 2027 in dr. Verena Weber, direktorica agencije za podporo Barack, organ Evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, še eno zelo občutljivo temo. Hvala, dobrodošli, in želim lepo pozdraviti te pomembne goste, hvala vam veliko, da ste sprejeli našo povabilo. Za ta letni izmenjavi mnenj imamo približno eno uro, potem ko bodo naši gostje naredili uvodna besedila, začnemo s prvo rundo koordinatorjev ali njihovih predstavnikov, po dve minuti vsak, nato nadaljujemo s po eno minuto vsak. Vabim vse članice in člane, ki bi želeli nastopiti, da si postavijo svoje imenike, kot je v navadi, če čas dopušča, bom dovolil članom, ki bi želeli postaviti dodatno vprašanje, da to storijo. Želel sem si opomniti vse, vključno z našimi gostmi, naj se držijo dodeljenega časa. In zdaj vabim gospoda Mismash, nato gospo Turiaga Gandini in dr. Weber, da v sedmih minutah vsak od njih naredijo svoja uvodna izjavna. Prosim, beseda je vaša. Hvala, predsedujoči. Torej naslednja stran. Najprej vam na kratko predstavim današnji dnevni red. Najprej nekaj besed o Barack in uradu Barack. Nato bo Alejandra, naš prihajajoča predsednica, predstavila delo Barack v letu 2027. Nato bo Verena Weber, direktorica urada Barack, in jaz predstavila našo oceno DNA. Naslednja stran, prosim. Barack in urad Barack. Naslednja stran. Zakaj je Barack tako pomemben? Naše delo je v tem, da zagotovimo, da digitalni enotni trg deluje v praksi in da evropska pravila prevedejo v realne koristi za končne uporabnike in podjetja. To pomeni dostopno povezljivost, 'roaming like at home' – ohranjanje evropskih cen in cen tekstovnih sporočil. To pomeni izbiro in pošteno ravnanje, odprt internetski dostop in močna pravica potrošnikov. To pomeni zanesljive moderne omrežje, ki podpirajo razširjanje optičnih vlaken, gladko prehodnost iz bakra in na koncu varno digitalno okolje.
infrastruktura z odpornimi mrežami in nastajajočimi tehnologijami – tako BEREC dejansko zagotavlja koristi evropskim državljanom in podjetjem. Vendar se to ne zgodi samodejno; zahteva neodvisno regulatorno strokovnost, močno sodelovanje med nacionalnimi regulatorji ter dosledne regulatorne prakse v celi Evropi. Zato delujemo v dvonivojski strukturi. BEREC zagotavlja, kot je dejal naš predsednik, neodvisno regulatorno strokovnost, pisarna BEREC pa je agencija EU, ki zagotavlja poklicno in administrativno podporo BEREC-u ter operativno kontinuiteto za BEREC. Skupaj tako zagotovimo, da se regulativa prevede v boljšo povezanost in vsakdanje koristi za evropske državljane. Naslednja stran, prosim. Delo na BEREC v letu 2027. Hvala lepa. Hvala, da ste prišli. Omenil bom nekatere teme in ideje o tem, kako in kaj bo naš neposreden delo v letu 2027. Naslednja stran, prosim. Digitalni sektor je ključnega pomena za konkurenčnost, inovativnost, varnost in digitalno suverenost Evrope, pa tudi za notranji trg in na koncu za dobrobit naših državljanov, z združevanjem znanja in izkušenj vseh strokovnjakov, stotine, stotine „ras“ v okviru Barack, prispevamo k razumevanju, kako se razvija digitalno tržišče in kako se razvijajo tudi tehnologije. Poleg tega identificiramo nastajajoče izzive in ugotavljamo, katera so najbolje sprejeta ukrepanja v okviru politik, ki temeljijo na koristi. Barack, kot veste, ima nalogo biti svetovalna skupina za evropske institucije, zato smo tukaj in odprti za pomoč. Dovolite mi izpostaviti nekaj področij, v katerih bo delo Barack leta 2027 še posebej pomembno za prioritete in zakonodajna dela tega odbora. Prvič, Barack je analiziral in predlagal svoj predlog zakona o digitalnih omrežjih, ki ga bo kasneje predstavil predsednik Barack. Drugič, imamo Digital Omnibus.
akt o digitalni sposobnosti, oziroma preverjanju digitalne sposobnosti, ki ponuja priložnost za preverjanje, kako različni elementi digitalnega pravilnika EU med seboj sodelujejo, identificiranje podvajanj, zmanjšanje birokracije in poenostavljanje pravil. Barack podpira cilj doslednosti in harmonizacije, da se zagotovi regulatorna skladnost in olajša skladnost z predpisi. Barack lahko med drugim podpira analizo doslednosti znotraj digitalnega pravilnika, na primer z vidika definicij in vladanja. To so zelo pomembne teme, ki jih preverjamo v okviru preverjanja digitalne sposobnosti, digitalnega omnibusa in tudi v okviru DNA. Vredno je omeniti tudi, kot verjetno veste, da se razprave o Digitalnem omrežnem aktu in uredbi o digitalnem omnibusu odvijajo vzporedno. V tem kontekstu moram poudariti, da je Barack prispeval k določbam o preklopu v oblak in prenosljivosti. Zato zahtevamo, da digitalni omnibus uradno priznava vlogo koordiniranja in podpore nacionalnim oblastem pri izvajanju teh dveh elementov, torej določb o preklopu in dostopnosti, ki so trenutno v Aktu o podatkih in bi morale biti vključene tudi v digitalni omnibus. Poleg tega Barack trenutno prispeva k oceni Komisije o regulaciji o roamingu in čezmejnem komuniciranju v EU, katerega obe reviziji morata biti zaključeni do junija 2027. Gre za priložnost, da preverimo, kako te regulacije delujejo v praksi in ali potrebujejo posodobitev. Barack bo zagotovil svojo tehnično strokovnost, da informira oceno Komisije in morebitne prihodnje politične odločitve. Na koncu je še en pomemben sektorski uredbi in sektorji akt: Akt o kibernetski varnosti 2. Barack podpira cilj krepitve varnosti in odpornosti digitalne infrastrukture Evrope. Ukrepi kibernetska varnost imajo neposreden vpliv na elektronske komunikacijske omrežja in storitve, vključno z razvojem omrežij, izbiro dobaviteljev, investicijami in operativno odpornostjo. Zato je pomembno, da okvir doseže ustrezno ravnovesje.
med med potrebami varnostnih ciljev in pogoji, pod katerimi bodo omrežja nameščena, zlasti pri operaterjih, mora biti ta ukrep sorazmeren in temelječ na ocenjevanju tveganj, pri čemer je treba upoštevati industrijsko realnost in preprečiti ustvarjanje nepotrebnih odvisnosti od omejenega števila dobaviteljev. Naslednja stran, prosim. Zdaj bom na kratko osvetlil nekaj tem, ki jih bo Barack naslednje leto obravnaval. Barack spremlja razvoj digitalnega trga povezljivosti, vključno vseh razvojev na tem področju. Satelitske komunikacije so eden izmed primerov. Leta 2027 bo Barack preučeval regulativne in harmonizacijske izzive, povezane s satelitsko povezljivostjo, zlasti glede storitev neposredne povezave z napravami. Te so zdaj zelo pomembne ne le zato, da dosežemo območja brez pokritosti z optičnimi vlakni, ampak tudi v nujnih primerih. Hkrati pa širjenje teh storitev postavlja regulativna vprašanja, kot so pogoji za pridobitev dovoljenj, upravljanje spektra, konkurenca, odpornost in integracija satelitskih in kopenskih omrežij. Delo Baracka bo pomagalo pojasniti te zadeve. V drugem redu bo Barack sprožil tudi široko razpravo o enotnem trgu za elektronske komunikacije. S pogovori z deležniki in institucijami bomo preiskali, kaj mora enotno tržišče v praksi zagotavljati, ali obstaja nezadostna povpraševanje po panevropskih storitvah in katere spodbujevalce ter ovire vplivajo na njihovo zagotavljanje. Na koncu prosim, preidite na osmo stran. Blaginja končnih uporabnikov je za Baracka v letu 2027 osrednja prioriteta. Barack bo opravil celovito oceno delovanja sektorja pravic končnih uporabnikov, pri čemer upošteva vsa ocenjevanja trga in tehnične ter tehnološke razvojne dosežke. Barack je tudi seznanjen z naraščajočimi zaskrbljenostmi glede prevar na spletu. V tej sferi bomo nadaljevali naše delo tako, da združimo javne oblasti, institucije, deležnike in ponudnike, da bi identificirali in delili dobre prakse.
deliti se z prakso za boje proti prevaroškim aktivnostim in seveda bomo spremljali postopno ukinjanje zastarelih tehnologij, kot so 2G in 3G. Ti prehodi bodo omogočili sproščanje spektra in omogočili učinkovitejše omrežje, vendar jih je treba skrbno upravljati. Postopek naj se prenese na nove uporabnike in naj vključuje ustrezne podbesede. Kontinuiteta storitev mora upoštevati, da uporabniki še vedno lahko odvisijo od zastarelih tehnologij, in v primeru nastajajoče komunikacije ne sme biti motena. Na zaključek: Barack lahko to komisijo podpre na več komplementarnih načinov tako, da prispeva s tehničnimi dokazi k pregledom zakonodaje, pomaga izboljšati skladnost znotraj digitalnega okvira EU ter prepoznava nastajajoče izzive v povezljivosti in digitalnih trgih. Hvala vam zelo, hvala vam zelo. Hvala, Alejandra. Naslednja prosojnica, prosim.
jasnost glede njegove uporabe pri nastajajočih storitvah in tehnologijah, naslednji slide prosim. Tako konkurenca in naložbe ne smejo biti predstavljene kot nasprotujoča si cilja. Barrak vidi učinkovito konkurenco kot osrednji gonilnik naložb, inovacij in blagostanja potrošnikov v fiksnih omrežjih. Okvir mora obdržati sposobnost, da se ukvarja z ožinami v spektru. Barrak je izrazil zaskrbljenost zaradi neomejenih licenc in samodejnega podaljševanja. Naslednji slide prosim. V sklepu Barack podpira ambicijo DNA in je pripravljen podpreti Parlament in Svet. Zahtevamo sorazmerno in dokazno utemeljeno reformo, resnične koristi za enoten trg, močno zaščito končnih uporabnikov, vzdržno konkurenco ter neodvisne regulatorne organe z potrebnimi sredstvi za izpolnjevanje njihovih nalog. DNA mora spoštovati neodvisnost nacionalnih regulatornih organov, vsaka nova naloga pa mora biti spremljena z ustreznimi sredstvi. Zdaj dam besedo Vereni, direktorici pisarne Barack. Hvala. In zdaj se lotimo naše zadnje strani. Ta stran nas dejansko vrne na začetek naše predstavitve: vlogo Barack in pisarne je zagotoviti našo prihodnjo povezanost za vse evropske državljane in vse evropske podjetja. Vendar pa je povezanost v bistvu osnovna platforma, ki jo potrebujemo v digitalnem svetu, v katerem živimo, za sisteme UI itd. Da pa to lahko uresničimo, potrebujemo vzdržljiv proračun za Barack in pisarno Barack, da lahko učinkovito delujemo. Trenutno se soočamo z izzivom, da imamo sorazmerno majhen proračun v primerjavi z drugimi agencijami primerljive velikosti. Nahajamo se v trenutku, ko trenutni proračun ne financira več našega osnovnega mandata in ne moremo več raztezati omejenih sredstev le zato, da ohranimo osnovno operativno zmogljivost. Hvaležen sem tudi vam in Parlamentu za podporo proračuna za leto 2027, v katerem predlagate rahlo povečanje za tako potrebno delo na področju fizične varnosti in kibernetične varnosti pisarne. Kako lahko zdaj rešimo ta problem?
izziv, ki ga predstavlja DNA, je resnično edina in edinstvena priložnost, da postavimo proračun BARNAK in pisarne na bolj stabilno podlago, skupaj pa seveda z naslednjim večletnim finančnim okvirom. Zato obstaja del DNA, ki je prav tako zelo pomemben: zakonodajna finančna in digitalna izjava. Zato vam močno priporočamo, da spremenite trenutni osnutek te zakonodajne finančne in digitalne izjave, da zagotovite ustrezna sredstva za naslove ena, dva in tri, ki jih financirate z splošne EU subvencije in ne s strukturo financiranja prek pristojbin, ki prinaša veliko negotovost. Spoznali smo se od Parlamenta, da lahko ta odbor, odbor ITRA, od odbora za proračun zahteva mnenje o zakonodajni finančni in digitalni izjavi. Bomo zelo hvaležni, če boste prosili svojega kolega, da sestavi tako mnenje, saj tega do zdaj še niso storili. Vendar pa upoštevajoč, da je celotna velikost proračuna precej majhna – gre za dokument v vrednosti le 20 milijonov evrov –, odbor za proračun se navadno ukvarja le z dokumenti nad 100 milijonov. Imamo torej problem, da je celoten dokument vreden le 20 milijonov, toda vaša pomoč bi bila zelo dobrodošla. Da zaključim in da bo vse popolnoma jasno: to povečanje subvencije ni namenjeno ogromnemu institucionalnemu rastu, temveč predvsem omogočanje učinkovitega izvajanja določb DNA, ko jih bodo sprejeli sozakonodajalci. Želimo, da svoje pooblastilo jemljete resno in da stvari dokončate. Hvala lepa. Hvala. Prosim. Nazaj predsedniku. Hvala, hvala. Zdaj pa gremo k naslednjemu kolegu in v imenu skupine EPP govorilka Pilar de Castillo.
tukaj v tej komisiji. Naše prioritete morajo biti zagotoviti okvir upravljanja, ki bo hkrati učinkovit in neodvisen. V tem smislu predlog Komisije uvaja spremembe v trenutnem institucionalnem okviru, zlasti – kot veste – z ustanovitvijo Uradu za digitalna omrežja, ODN, s širšimi pristojnostmi. Verjamem, da bi morali pristopiti k tej konkretni reformi z vidika poenostavitve. Novi okvir upravljanja mora preprečevati institucionalne podvojevanja. V tem smislu potrebujemo jasno razmejitev odgovornosti, pri čemer BEREC obdrži svoje regulativno, svetovalno in koordinacijsko vlogo, ODN pa zagotovi potrebno operativno in administrativno podporo. S tem na pameti se želim osredotočiti na eno specifično točko, ki se razlikuje od tega, kar sem doslej komentiral, vendar pa doslej ni bilo veliko razprave o njej: Drugi specifičen temelj, o katerem bi rad slišal vaše mnenje, se nanaša na število določb v Digital Networks Act. Kot veste, 46. člen delegiranega aktu Komisije predvideva evropsko številsko strategijo – 46. člen Komisije predloga – ki predlaga evropski številski načrt z mnenjem BEREC in podporo ODTH. Gre za nadaljevanje 50. člena z različnimi določbami o tej specifični točki. Resnično bi rad slišal vaše mnenje o tej temi. Mislim, kaj si o tem mislite, ker je to področje, ki v prejšnjih debatah ni bilo veliko razpravljano, veste. Hvala vam zelo.
prehodimo na kopenski nivo v svet optičnih vlaken, kjer se spreminja struktura trga in dedišninska infrastruktura postaja vse manj pomembna, z izklopom bakra pa imamo celo regulativno spodbujanje k temu. Svet optičnih vlaken bo izboljšal kakovost končnim uporabnikom fiksnih omrežij, DNS lahko spodbuja ta razvoj. Na drugi strani pa imamo v mobilnem svetu neposredno povezavo satelitskih naprav, ki ste jo omenili, gospod predsednik. Satelit je v naslednjih letih izziv, ki pa ni več le prihodnostni scenarij, ampak pride z določeno strukturo trga. Vemo, da se Starlink na hitro premika po Evropi in podpisuje partnerstva z večjimi mobilnimi operaterji v Uniji, hkrati pa sodelujejo tudi z proizvajalci strojne opreme, tako da bi lahko običajni telefoni neposredno povezovali s satelitskimi storitvami. Vedno bolj bodo postajali del verige vrednosti. Zato se vprašam, glede na te masivne spremembe v prihajajočih letih, katere izzive to predstavlja za nacionalne regulatorje in obstajajo tudi priložnosti za močnejšo evropsko uveljavljanje, da bi bolj izkoristili enotni trg? Enotni trg seveda vemo, da gre v končni razčlenitvi za to, kako se dejansko uporablja, ne le za abstraktni koncept. In drugo vprašanje: kako ocenjujete pomembnost kriterijev suverenosti, ki jih je treba upoštevati? Sedaj se o tem pogosto razpravlja zlasti v zvezi s satelitskim komuniciranjem, toda menim, da lahko presega to področje in se nanaša na številna druga področja, kot so dodeljevanje spektra in veleprodajni dostop in tako naprej. Kakšno je vaše mnenje o tem, saj se usmerjamo v spremenjeno komunikacijsko okolje, v katerem pa nacionalni regulatorji, ki gledajo iz vidika strank, ki menim, da je zelo dragocen vpogled? Hvala vam za trenutek, ko nimamo drugih soorganizatorjev. Angelica, če želite, lahko zdaj dobite besedo, tako da lahko Baro odgovori skupaj. Hvala.
Govornik 3de
Seveda sem srečen, da sprejmem to ponudbo, in sebi želim pridružiti dvema predhodnima govorcem.
Govornik 3en
se želim pridružiti kolegom, ki so že nastopili
Govornik 3de
Hvala vam veliko, ker ste danes tukaj v trojici – odlično je videti, kako odhajajoče in prihajajoče osebnosti delujejo skupaj v Komisiji; to daje upanje, da bo delo nadalje potekalo zelo učinkovito. Hvala. Imam dve zelo konkretni vprašanji. Prvo me je že več mesecev zanimivo, tako kot našega predsednika, ker smo delali na Vesolskem aktu. Povezanost je vsekakor ključna, kot ste tudi vi omenili satelitsko povezanost. Zanimalo bi me, ali ste se vi osebno vključili v delo na Vesolskem aktu, kakšno je vaše mnenje o njem. Gre ne le za satelitske operaterje; področje je zelo široko – zajema tudi tiste, ki predvsem uporabljajo vesoljske podatke, ponudnike, ki so v okviru Vesolskega akta in so del te ključne infrastrukture. Ali ste se v to vključili in kako ocenjujete ta predlog, zlasti ko slišimo veliko kritike s strani držav članic? Drugo vprašanje menim tudi pomembno: tukaj v Evropskem parlamentu, v okviru različnih legislative, razpravljamo o temi »Izdelano v Evropi« in »Izdelano z Evropo«. To se nanaša predvsem na digitalno infrastrukturo. Naše vprašanje je: kako neodvisni, kako suvereni smo že zdaj? Kakšno stopnjo neodvisnosti, kakšno stopnjo suverenosti si želimo? Zanimalo bi me tudi vaša ocena. Konec koncev ste, tako rekoč, naš svetovalni organ. Ali imate mnenje o tej temi in v katero smer se bo to razvijalo? Hvala vam veliko.
Govornik 3en
Hvala, Angelica, za tvoje vprašanje. Prosim, besedo imaš v tvojem imenu. Hvala, gospod predsedujoči, za besedo. Torej, najprej dve vprašanja Pilar de Castillo. Prvo se je nanašalo na DNA in upravljanje: kako vidimo, recimo, predlagani model upravljanja – kako lahko vpliva na našo neodvisnost? V bistvu je prvo vprašanje bilo o predlaganem modelu upravljanja DNA, drugo pa o že predlaganih spremembah. Predlagane spremembe v upravljanju vključujejo preoblikovanje upravnega odbora ODN in spremembe v postopkih odločanja znotraj strukture upravljanja BAR. In v bistvu se s predlogom ne strinjam, ker tega naš institucionalni model ne dopušča. temelji se na enakem sodelovanju neodvisnih nacionalnih regulatorjev, kolektivnem strokovnem znanju in odločitvah od spodaj navzgor. Sprememba sestave upravnega odbora ali oslabitev glasovalnih varnostnih mehanizmov bi lahko ogrozila to ravnovesje in ustvarila tveganje za regulativno neodvisnost. Kar pa mi dejansko predlagamo, je ohranitev enakega sodelovanja NRAs, ohranitev neodvisnega značaja odločanja Baracka in ohranitev predlaganih glasovalnih varnostnih mehanizmov z dvotretjinsko kvalificirano večino za pristojna telesa. Novim odgovornostim, kot jih je omenil tudi direktor urada Barack, morajo slediti ustrezna finančna in človeška sredstva. To je dejansko naš pogled na vladanje, zlasti glede številčenja. Komisija predlaga novo unijsko strategijo in načrt številčenja, dodatno usklajevanje upravljanja številčenja ter strožje pogoje za dodeljevanje in uporabo sredstev za številčenje. Barack pa meni, da bi predlagani centralizirani okvir vpeljal nepotrebno administrativno zapletenost, ne da bi pokazal jasno dodano vrednost. To bi lahko tudi omejilo fleksibilnost NRAs pri upravljanju redkih sredstev za številčenje, odzivanju na nacionalne tržne razmere in obvladovanju novonastalih tveganj goljufij. Zato je naš predlog, da odstranimo predlagano unijsko strategijo in načrt številčenja.
to so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so so
na naši spletni strani so je bilo objavljeno vseh lokalnih sprememb, ki naj bi bile izvedene, in do zdaj so vsi alternativni operaterji natančno vedeli, kdaj bo prišlo do izklopa bakra. To sta torej dve ključni ideji, ki jih vključuje stališče gospoda Baracka: v prvem redu fleksibilnost in v drugem redu transparentnost za vse zainteresirane strani, vključno s končnimi uporabniki, ki so del verižne vrednosti. To je ena stvar v zvezi z vašim vprašanjem. Rad bi izvedel več o razvoju satelitskih komunikacij. intenzivno delamo na satelitskih tehnologijah, ker – kot sem že omenil – so pomembne za doseganje oddaljenih območij. Vendar pa, kot ste omenili, narašča število dogovorov med lokalnimi mobilnimi operaterji in ponudniki satelitskih storitev. Te dogovore bomo seveda spremljali z namenom, da ohranimo konkurenco kot temeljni princip, ki ga moramo ohraniti. Z veseljem sprejemamo predlog o odprtju spektra, zlasti pasme 2G, za satelitske komunikacije, da omogočimo sodelovanje evropskim ponudnikom satelitskih storitev. Kot veste, obstaja posebna storitev neposredne povezave z napravami, ki je bila že uporabljena v pomembnih primerih, kot so požari v Španiji prejšnje poletje ali poplave Dana pred dvema letoma. Na ta način so delovali dogovori med operaterji in ponudniki satelitskih storitev. Kot ste povedali, delamo na tem in bomo te dogovore spremljali, da ohranimo konkurenco in zaščitimo evropske operaterje pred operaterji iz celega sveta. Hvala vam zelo, hvala vam zelo. Imamo še malo dodatnega časa, zato bi rad dal besedo Komisiji. Vendar pa je tukaj prisoten član sekretariata, ki ima zelo… Oh, in Erica, prosim, da.
okej okej. Hvala. Hvala vam veliko za vprašanja. Prvo je narejeno v Evropi, narejeno za Evropo, kritični dobavitelji. V Barracku smo zato seznani, da so moderne telekomunikacijske mreže osnova celotnega poslovnega okolja in z vidika tega morajo delovati 24 ur na dan, morajo biti zanesljive, morajo biti odporne na vse potencialne vplive z zunaj. In zato jih je treba graditi z opreme, ki je, recimo, zanesljiva, zanesljive dobavne verige pa je treba vzdrževati. In z vidika tega mora biti tveganje čim nižje. Zato vemo, da se ničesar ne more storiti le v Evropi. To mora biti globalno. Ampak je zelo pomembno, da so vsi elementi v modernih omrežjih, v evropskih omrežjih, zgrajeni, kolikor je mogoče, iz dobavnih verig z nizkim tveganjem. Zato smo za to. Ampak enako pomembno je, da se dobavitelji z visokim tveganjem odstranijo. Ampak enako pomembno je, da se to naredi na način, ki ne vpliva na trg takšen, kakršen je zdaj. To pomeni, da se mora storiti ustrezno. Investicije, ki so bile že narejene, je treba ohraniti. To mora iti v skladu z obdobji amortizacije, da so tržni učinki čim manjši. Ali lahko dodam nekaj glede tega, kar je vprašala gospa Nibbler? Končujemo pomembno razpravo o vesoljski zakonodaji in povezanosti z ene strani ter varnosti z druge. Naslednje vprašanje je, da vprašamo Aniso o stanju Unije na področju kibernetike in kako se to povezuje z našo vesoljsko zakonodajo. Gre ne le za proizvodnjo in avtonomijo Evrope, ampak cilja, da bomo močni in avtonomni, ne dosežemo, če nimate povezanosti in kibernetiko kot področje. Zato bi lahko bilo zanimivo združiti to, vi in vaša kolegica, dve agenciji, Barrack in tudi Kibernetiko.
varnosti, ker smo morali bolje razumeti, kako lahko nadaljujemo z našim vesoljskim ukrepom na tem področju, zato hvala, Angelica. Prosil sem gospoda Mishmashe, naj se ponovno osredotoči na to, zato se bomo k tej temi vrnili v drugem trenutku. Zdaj pa imamo še malo več časa, vendar pa, kot sem že rekel, bi rad besedo predal na napačen način. Predam besedo gospodu Przemysławu Kordasiewiczu iz Digiconnect v imenu Evropske komisije. Hvala, gospod predsedujoči. Moje ime je bilo pravilno izgovorjeno. Spoštovane gospe in gospodi, spoštovani člani Evropskega parlamenta in spoštovani predstavniki Uradu in Uradu Bara. Evropska komisija tesno sodeluje z Uradom in Uradom Bara. Podpiramo njihovo vsakodnevno delo in prispevamo k vsebinskim delom. Priznavamo sektorje izkušnje in strokovno znanje Uradu. Evropska komisija je predlagala, da se Urad in Urad Bara pomembno okrepijo, hkrati pa ohranijo svojo neodvisnost, vključno z neodvisnostjo od Evropske komisije. V predlogu za DSA je Evropska komisija predlagala, da se Uradu in Uradu Bara dodelijo nove odgovornosti, katerih delo na ravni EU bi bilo najbolj koristno za enotno tržišče EU, kot so dovoljenja, spekter, pripravljenost, odpornost in satelitske komunikacije. Predlagali smo tudi poenostavitve in preprečevanje podvajanja, tako med delom nacionalnih regulatornih organov na nacionalni ravni kot Uradu, pa tudi ODN. Z upoštevanjem tega je ključno zagotoviti, da Urad in Urad Bara imajo ustrezne vire za izpolnjevanje vseh teh nalog. To velja enako tako za delo na DSA kot za katere koli druge razprave o proračunu, ki se trenutno vodijo med so-odločevalci. Končno je odločitev v rokah tega parlamenta, Evropskega parlamenta in Sveta. Hvala lepa. Hvala lepa. In da, želel sem vam tudi zelo zahvaliti za vašo prisotnost in za to, da ste vsi tukaj.
skupaj in to je dober znak zame nas hvala lepa bomo imeli veliko stvari, ki jih moramo bolje razumeti, pa tudi obravnavati MFF in sklad za konkurenčnost zaradi vprašanja, kako podpreti evropske agencije hvala lepa in imamo to točko zato bi vam rad zahvalil za vašo prisotnost hvala hvala hvala hvala hvala lepa
ahoj ahoj
hvala, zato lahko preidemo na naslednjo točko: predstavitev Evropske agencije za kibernetsko varnost ENISA o stanju kibernetskih varnostnih groženj v Uniji. Zdaj je to zelo, zelo občutljiva tema v celi Evropi. Zato bi rad pozdravil gospoda Johana Lepassara, izvršnega direktorja ENISA. Hvala, da ste sprejeli naš vabilo za predstavitev poročila o stanju kibernetskih varnostnih groženj v Uniji. Za to razpravo imamo približno 45 minut. Po uvodni predstavitvi bomo začeli prvo kolo vprašanj s strani koordinatorjev in njihovih predstavnikov. Nato bo avtorju dodeljen govor za odgovore. Če bo dovolil čas, bomo nadaljevali z zahtevami za govor. Spomnim vseh, da imamo čas, zato si lahko vzamete svoj čas. Zdaj dam besedo gospodu Lepassarju za 10-minutno predstavitev. Prosim, beseda je vaša.
Rezultat od 0 do 100 je 71,53. Kaj to pomeni? To pomeni, da je po naših ocenah EU zrela, kar se tiče svoje kibernetsko-varnostne pozicije. Mislim, da je nekaj, kar si moramo resnično praznovati. EU je ena najbolj zrelih regij na svetu, kar se tiče kibernetskih varnosti. Merimo zrelost v posameznih državah članicah in lahko rečemo, da so 22 držav članic zrele, kar pomeni, da so njihovi indeksni rezultati okoli 70. Dve državi članici sta napredni, tri države članice pa so uveljavljene, kar pomeni, da so nekoliko pod raven zrelosti. Najvišji rezultat države članice je 81, najnižji pa 57. To je razpon zrelosti v Uniji. Od leta 2024, kar smo opazovali od zadnjega poročila o kibernetski varnosti v Uniji, je seveda, da je prišlo do povečanja splošne zrelosti sektorjev, v povprečju – nekaj, kar je spet vredno proslaviti. Veliko teh investicij poganjajo regulativni zahtevi, okvir, ki ga je določila Unija. Redno izvajamo revije kritičnih subjektov in sami nam povedo, da je to glavni razlog, zakaj vlagajo v kibernetsko varnost. Brez zakonodajnega dela Parlamenta teh investicij ne bi bilo, niti zrelost Unije ne bi bila na sedanji ravni. Menim, da je to nekaj, kar je vredno proslaviti. Več pozornosti je tudi na varnosti IKT, varnosti oskrbovalne verige IKT in varnosti izdelkov, deloma tudi zaradi novih zakonodajnih okvirjev, ki jih je uvedel Parlament. Poskušali smo tudi bolje opredeliti postopke upravljanja kibernetskih kriz v Uniji. Seveda pa se v tem ekosistemu pojavljajo tudi problemi. Eden največjih motilcev v zadnjih letih je napredek naprednih sposobnosti umetne inteligence, ki so resnično vplivale na sposobnost kritičnih subjektov in držav članic, da zagotovijo odpornost svojega položaja v kibernetski varnosti. Če pogledamo na kibernetski grozilni krajnik EU za leto 2026, se ocena ravni kibernetskih groženj za Unijo glasi
pomembno, kar pomeni, da je aktivnost vdiranja s strani grožnjavih akterjev še vedno pomembna in raznolika skozi obdobje 25 in 26 ter sam krajobraz groženj postaja vedno bolj zapleten, deloma tudi zaradi UI in kar smo že opazili, je sposobnost grožnjavih akterjev, da uporabljajo UI v svojih ofenzivnih operacijah. Če pogledamo v politično krajino, ta dozoreva. Mislim, da so hkrati tri sočasni trendi: izvajanje, kar pomeni izvajanje zakonodaje Unije, ki je bila sprejeta, kar v bistvu pomeni NIS2, konsolidacija CRA, kar pomeni tudi, da preučujemo, kako lahko okrepimo zakonodajni okvir, Komisija pa je seveda predlagala vrsto pobud, vključno s pregledom Cyber Security Act, ki je mandat agencije, ter poenostavitev, seveda preučujemo načine, kako bi lahko morebitno poenostavili zakonodajne postopke prosim naslednjo stranico naslednja stranica dobro hvala naslednja stranica kje so pomanjkljivosti in zdaj, žal, zgodba ne bo tako rožnata bi želel začeti s kompetencami Kibernetska varnost temelji na ljudeh in sposobnostih strokovnjakov za kibernetsko varnost, da okrepijo skupnost, kar smo naravno opazili, je naraščajoča razlika med tem, kar potrebujemo v strokovnosti, in tem, kar imamo v strokovnosti 8 %, ki jih vidite na strani, predstavlja povečanje razlike v kompetencah, ki jo je med letoma 24 in 25 izmeril Svetovni gospodarski forum in gre za globalno razliko v kompetencah gre ne le za EU in zato je pomembno, da razumemo, da gre za globalno razliko v kompetencah, ker je kibernetska varnost globalno podjetje ne dogaja se le znotraj Unije, zato naraščajoča globalna razlika v kompetencah vpliva tudi na Unijo in poleg tega imamo seveda UI, ki moti to situacijo UI zahteva več in druge kompetence od strokovnjakov za kibernetsko varnost in pogosto gre za kompetence, ki jih še nimamo
tudi obstaja priložnost in grožnja, da bo umetna inteligenca zamenjala nekatere plasti veščin z agenti AI. Drugo vprašanje, na katerega se želim osredotočiti, so ranljivosti, zlasti v povezavi s IKT in dobavnimi verigami. Motnja, ki jo je povzročila umetna inteligenca, je privedla do ogromnega eksponentnega naraščanja odkrivanja in izkoriščanja ranljivosti. V primerjavi z istim četrtletjem lani je prišlo do povečanja ranljivosti za 315 %. Gre za šibkosti, ki jih odkrivajo v programski opremi, in sposobnost umetne inteligence, da pospeši odkrivanje in izkoriščanje teh ranljivosti, je zaskrbljujoča. To predstavlja dodatno obremenitev zlasti za branilce kibernetske varnosti. To je tisto, kar vidimo z tehničnega vidika. Na drugi strani pa, ko pogledam nacionalne strategije, je ena izmed velikih težav pomanjkanje usklajenosti ali koordinacije med politikami koordiniranega razkritja ranljivosti, ki so jih države članice sprejele v svojih strategijah. To je še en problem, ki se navezuje na dve temi, ki sem jih omenil prej, ker če nacionalne politike za koordinirano razkritje ranljivosti niso med seboj usklajene, ne bomo mogli ranljivosti razkriti na enoten način na ravni Unije. Končno je povezano tudi z raven zrelosti ekip za odziv na incidente držav članic. Spet se opiram na indeks, na katerega sem se pred tem skliceval: rezultat tega indeksa je 54, kar je približno na sredini, vendar ta povprečni rezultat veliko ne pove o realnosti. Zrelost držav članic je zelo raznolika – so države z zelo visoko ravenjo zrelosti, pa tudi precej držav članic z nižjo ravenjo, kar se tiče ekip za odziv na incidente. In to je problem, kadar gre za operacionalizacijo upravljanja ranljivosti na ravni EU. Vsi ti majhni problemi se kopičijo v večji problem v Uniji, kar zmanjšuje sposobnost Unije, da reagira, in njeno odpornost na velike krize.
V sektorjih sem v svoji prvi prosojnici dejal, da smo opazili naraščanje zrelosti kritičnih sektorjev in to je res, vendar hkrati, ko se poglobimo, opazimo razliko med velikimi podjetji in malih podjetji znotraj sektorja. 27 % malih in srednje velikih podjetij se trudi najti sredstva za vlaganje v kibernetsko varnost, 27 % malih in srednje velikih podjetij, ki so dejansko kritična z vidika direktive NIS2. Želel bi posebej izpostaviti nekatere sektorje, ki so z našega vidika v coni tveganja, in sicer železniški, pomorski, javna uprava in vesoljski prostor, kjer imajo udeleženci z nižjo ravnjo zrelosti težave pri vzdrževanju svoje kibernetskovarnostne postave. To bom prikazal na svoji zadnji prosojnici, kako. Da bi zapolnili to vrzel, bom šel – oprostite, da sem odšel predaleč – torej imenujemo to Kibernetski kompasa. Torej kam lahko gremo, ko poznamo vrzel in ko poznamo svojo raven zrelosti? Skupaj s komisijo in državami članicami smo predlagali priporočila, ki se resnično osredotočajo na prestrukturiranje izvajanja v smeri nadzora čez meje, izmenjave informacij, doseganja višje ravni zrelosti za skupnosti in omrežja za upravljanje v kriznem času, uveljavljanja kibernetskovarnostne varnosti v celotni oskrbovalni verigi in vlaganja v podporo usposabljanju za umetno inteligenco, kadar gre za spretnosti. Na tej prosojnici bom zaključil in sem zelo vesel, da bom lahko odgovoril na vsa vaša vprašanja. Oprostite, če sem nekoliko preveč podaljšal čas – tema je zelo občutljiva, zato se ne moremo – in škoda, da tukaj ni veliko kolegov, ker o tej temi pogovarjamo v vseh naših državah članicah, vsakič, ko moramo komentirati, kar se dogaja v Evropi in v svetu, zato je to zelo, zelo škoda. Zdaj predam besedo svoji kolegici Angelici Nibler za prvo rundo. Ja, poročilo je dejansko že razmeroma razburljivo, ko vidimo vrzel, s katero se srečujemo. Rad bi se začel z dvema vprašanjem. Prvič, ravno sedaj smo na primer doživeli, da so v supermarketih dvignili temperature hladilnikov, kar je povzročilo veliko škodo, kar je bilo tudi
splošno torej v Švedski, Finski, Franciji, v Nemčiji in v mnogih drugih državah so bili incidenti. Morda bi lahko razložili, kako se v primeru, ko pride do tako konkretnega primera, incidenta, ki prizadene več držav članic, sproži mehanizem in kako to v vaši službi deluje operativno, ali je vse šlo dobro ali pa ste iz tega konkretnega primera izvlekli nekatere pouke, kjer moramo še kaj izboljšati? Druga tema, ki bi jo želel še bolj razčleniti, ste prav tako opozorili, da se z umetno inteligenco eksponentno povečujejo možnosti za izvajanje kibernetskih napadov. Kaj to konkretno pomeni za naše politike? Kaj moramo še storiti? Kateri so predlogi in razmisleki? Kako naj se naprej lotimo tega? In predvsem, kot ste omenili: kako lahko še bolj podpremo naše male in srednje podjetnike? Verjamem, da je to resnično ključno področje, na katerem trenutno delujete. Bilo bi mi zato hvaležno, če bi se še bolj posvetili temi umetne inteligence in morda dodali še eno razmislek glede debate, ki smo jo pred kratkim imeli s kolegi, vključno s kolegico Berg: ali iniciativa »Made in Europe« pomaga zapolniti vrzeli v kibernetski varnosti ali pa za to nima nobene vloge? Hvala, Angelica, in zdaj besedo dobiva gospod Geyer, oprostite, moram oditi, v redu? In Van der Leij, ja, hvala lepo, gospodine predsedujoči. Torej ta tedna se naši nacionalni voditelji končno sestajajo, da razpravljajo o UI. V vašem poročilu sem opazil, da naraščanje umetne inteligence prinaša tudi povečanje ranljivosti v našem kibernetskem varovanju. Opazil sem, da več kot 10, mislim, držav še ni začelo z uvajanjem varnostnih uslužbencev, ki jih morajo imenovati v skladu z
Akt o umetni inteligenci. Bi lahko razširili, katere ranljivosti se povečujejo zaradi pomanjkanja prizadevanja nacionalnih vlad za izvajanje tega akta? Hvala. Dam si besedo. Za nekaj drugih razmislekov, ki so v isti smeri kot tisti Angelice, jaz in poslanec Nibbler smo zelo vpleteni v Akt o vesolju in tudi v razpravo s poslancom Berekom pred vami. Povezanost in kibernetska varnost sta tesno povezani. Kako to povezavo še bolj okrepiti? Ker je tveganje za Evropo v smislu arhitektur z mnogimi agencijami in številnimi področji ukrepov tako veliko, da morajo biti nekatere težave rešene ne le na ravni držav članic, temveč tudi na ravni same Evrope, zlasti v zvezi z njeno notranjo upravljanjem. Drugič: revizija direktive NIS 2. V razpravi o Aktu o vesolju nismo odločili poseči z lex specialis, da bi se izognili prekrivanju predpisov, vendar to seveda zadeva temo. Kakšna je torej vaša zahteva glede te direktive? Na koncu tretje vprašanje: poudarili ste vrzel v kompetencah v Evropi in razlike med državami članicami – nekatere so si nevarnosti zelo zavedne, druge manj. Katera orodja obstajajo za zmanjšanje te vrzeli, zlasti na področju kibernetska varnost? Kako okrepiti sodelovanje med državami članicami in evropskimi organi ter graditi enotne kompetence? Ker je to eden od načinov, kako oblikovati evropske državljane preko izobraževanja. Hvala. Dajem vam besedo, hvala, gospa predsednica. Začnem s poslancom Nibblerjem z vprašanjem, ki ga štejem za zelo pomembno: kaj lahko naučimo iz te, recimo, valovnice ciljanih incidentov, kar se nanaša na hladilnike in njihovo zlorabo? Mislim, da obstaja več plasti, ki jih lahko potencialno raziskamo. Začnem z tehnično plastjo in se vprašam: kaj je bilo v resnici
vzrok, zaradi katerega so grozilci lahko nato izkoristili. In bilo je dvojično: v prvem je vprašanje upravljanja poverilnic, saj je proizvajalec dodelil privzeto geslo vsem izdelkom, kar je v jasnem nasprotju s načelom »security by default« in »security by design« – nekaj, kar seveda Unija ureja s Aktom o kibernetski odpornosti, ki začne veljati 1. decembra. Vendar so ti izdelki že na trgu. In v drugem je bila ranljivost, ki so jo nato izkoristili. Združitev teh dveh dejavnikov kaže, kako kritično je upravljanje ranljivosti za odpornost izdelkov, ki so nameščeni na notranjem trgu. Akt o kibernetski odpornosti, bi rekel, je dvajset let prepozno, vendar bolje pozno kot nikoli. In v tem smislu verjamemo v skupnosti, ki se ukvarja s kibernetsko varnostjo, da bo ta okvir v prihodnosti zagotovil veliko varnejše in odpornejše izdelke, ki krožijo na notranjem trgu. Seveda pa je problem dediščina: kako zagotoviti, da proizvajalci tudi sprejmejo potrebne ukrepe za obravnavo dediščinskih izdelkov – izdelkov, ki jih več ne podpirajo? To je ena stran tega, kar smo opazili, kjer vidimo, da je bil problem v tem, kako je proizvajalec zasnoval in vzdrževal varnost svojega izdelka. Druga vprašanje pa je seveda operativna situacija: kako hitro so se informacije izmenjevale in delile med državami članicami in pristojnimi organi – ki so v bistvu nacionalni CERT-i in CERT omrežje. Bila je zelo visoka raven izmenjave znanja med državami članicami, zato ne morem trditi, da države članice informacije niso delile. Vprašanje pa je: ko organi držav članic te informacije delijo, kako jih prevzamejo relevantna subjekt v samih kritičnih sektorjih? Kaj ukrepajo
da povečajo svojo odpornost, in ali to počnejo le v odnosu do nacionalnih oblasti ali pa ali obstajajo omrežja za izmenjavo informacij na ravni EU po sektorjih, ki jih lahko uporabijo. Tam smo opazili pomanjkljivosti. Torej, dejansko, ko govorimo o skupni situacijski ozaveščenosti, je to področje, kjer bi lahko vložili napore, da zagotovimo, da se informacije izmenjujejo hitreje, ne le preko nacionalnih poti, ampak tudi na ravni EU, prek različnih sektorjev. V tem konkretnem primeru je bilo pomembno, ker kaže, kako je en sam izdelek, ki se je uporabljal predvsem v supermarketih in distribuciji hrane, uporabljalo tudi v bolnišnicah in pri zdravstvenih storitvah. Gre torej za drug sektor. Medsektorska izmenjava informacij je zato kritičen dejavnik, ki ga moramo preučiti, da vidimo, kako lahko zagotovimo hitrejši in učinkovitejši odziv. Mislim, da je Komisija v okviru pregleda mandata enega mehanizma predlagala, zlasti za napade z ransomware – čeprav to ni bil napad z ransomware, ampak lahko predpostavimo, da bi lahko bile uporabljene podobne metode s strani groženj, povezanih z ransomware –, sistem zgodnjega opozarjanja, v okviru katerega bi lahko ENISA razširjala ključne informacije skupnosti in kritičnim storitvevalcem o tem, kako se zaščititi. In to spet v sodelovanju in usklajevanju z nacionalnimi oblastmi. Mislim, da bi bili ti mehanizmi, ki jih je predlagala Komisija, bistveni za preprečevanje ponovitve take krize v prihodnosti in za zaščito Evrope. vprašanje o umetni inteligenci je seveda zelo pomembno. eden od razlogov, zakaj je Komisija naravno uvedla akcijski načrt za umetno inteligenco, je... da, njena pomembnost.
Govornik 1en
Označite tri področja predvsem. Prvič, izkoriščanje – seveda tudi v povezavi z drugimi vprasanje spoštovanega kolega — kaj je tam problem, problem je seveda v tem, da ko uporabljamo sposobnosti umetne inteligence, se akterji, ki ogrožajo sisteme, lahko zelo hitro in enostavno znajdejo ranljivosti in šibke točke v naših sistemih, jih enostavno in hitro izkoristijo in tako pridobijo prednost. Za branilce ne bo tako enostavno, da bi preprosto uporabili agente umetne inteligence za obrambo svojih omrežij, ker morajo zagotoviti tudi varnost in odpornost storitev, ki jih nudijo. Hitro nameščanje popravkov problema ne bo rešilo, ali pa ga lahko celo poslabša. Branilec je tako v tej igri vedno v slabšem položaju. Umetna inteligenca pa bo v daljšem obdobju, seveda, lahko priložnost tudi za branilce, ker umetna inteligenca lahko pomaga proizvajalcem na primer preveriti in potrditi, da njihovi izdelki pred trženjem nimajo ranljivosti. V kratkem obdobju pa je to jasno bolj ofensivna igra. Kje je kritičnost? Predvsem moramo te sposobnosti uporabiti za varovanje skupnih javnih dobrin v digitalnem ekosistemu, in sicer odprtokodne programske opreme. Obstaja milijon knjižnic odprte kode; vse jih uporabljajo proizvajalci izdelkov ali ponudniki storitev. Ne vse so ustrezno vzdrževane. „Osiromašene knjižnice“, torej tiste, ki se uporabljajo, vendar niso vzdrževane, so kritične. Moramo se potruditi, da jih zaščitimo. Komisija je v tem področju pripravila specifičen akcijski načrt. Sledimo mu in ga usklajujemo z državami članicami, da v danem časovnem oknu zaščitimo kritična sredstva odprte kode. Vendar ne moremo zagotoviti varnosti vsega. To zahteva denar in ljudi, in tega nam pravzaprav primanjkuje.
Zato je očitno, da moramo sprejeti težke odločitve. Poskušamo pa storiti vse najboljše, da evropski ponudniki storitev, ki so del javne uprave, so bolje pripravljeni, da se soočijo s to nevihto. Druga vprašanje so, seveda, sposobnosti. In ponovno bom sledil akcijski načrt o umetni inteligenci, ko bom dejal, da je Komisija predvidela, da bo v sodelovanju z Skupnim raziskovalnim centrom vzpostavila testno laboratorij za evropske subjekte, podjetja in kritične ponudnike storitev, da bodo v prihodnosti lahko uporabljali te sposobnosti za testiranje svojih izdelkov in storitev ter zagotovili dostop do teh sposobnosti, kadar je to potrebno. Obstajajo pa tudi vprašanja, ki presegajo akcijski načrt in se bolj nanašajo na industrijsko politiko ter sposobnost Evrope, da ustvari ekosistem, v katerem bodo evropski razvijalci v prihodnosti lahko vstopili in zagotavljali take vrste sposobnosti. Upam torej, da sem odgovoril ne le na vprašanje gospe Niebler, ampak tudi na vprašanje dostojnega gospoda, ki je ravnokar odšel. Kar se tiče vprašanj predsednika, zelo dobro. Mislim, da imamo čas, zato si vzamem malo časa, da jih razširim. Predvsem v komisiji za kibernetsko varnost je res, da imamo veliko platform, omrežij in skupnosti. In kibernetska varnost ni enostavna ali, recimo, neposredna pot. Ker se namreč razteza čez zelo različne sektorje – proizvajalce izdelkov, raziskovalno skupnost, vzgojitelje itd. – potrebujemo, da različne skupnosti igrajo isto igro, ki je iz našega vidika igra kibernetska varnost. To zahteva veliko napora v koordinaciji in sodelovanju. Zahteva pa tudi mentaliteto ustvarjanja kulture kibernetska varnost okrog teh stvari. Ne sem velik zagovornik enotnosti vsega, ker menim, da to ni odgovor. Verjamem pa, da iskanje skupne vizije in skupne strategije je nekaj, kar zagotovo pomaga. In v tem primeru postane Unijna strategija za kibernetsko varnost zelo uporabna.
Glede NIS2 in njenega pregleda se ne želim preveč izreči. Lahko pa razkrijem le eno stvar: moji volivci, in sicer nacionalni organi za kibernetsko varnost, ko je bila direktiva sprejeta, so prišli k meni predvsem z obžalbo, zakaj direktiva ni uredba. Kar sem našel precej zanimivo. Ampak menim, da obstaja želja po tem, da se poišče načini, kako izvajati okvir EU za kibernetsko varnost veliko učinkoviteje, enotno in skladno. Ali pa potrebujemo specifično zakonodajo o kibernetski varnosti nad horizontalno raven? V dvomu sem. Navedel bom le še nekaj primerov. Ali obstaja razlika med poročilom o incidentu v energetskem sektorju, kar se tiče kibernetski varnosti, in na primer v bolnišnici? Incident naj bi bil poročen na podoben način. Ranljivost naj bi bila upravljena na podoben način. Seveda z upoštevanjem različnega konteksta posameznih sektorjev. Načela kibernetski varnosti se namreč med sektori ne spreminjajo. Spreminjati se lahko le njihova uporaba, samih načel pa ostane enaka. Zato podpiramo horizontalni pristop do kibernetski varnosti, poenostavljeni, enotni pristop v omrežju, kako uveljavljati ključna načela kibernetski varnosti, ne glede na to, ali gre za poročanje o incidentih ali upravljanje ranljivosti. Komisija je pravzaprav sledila enak pristop, kar kaže na primer predlog enega vstopnega mesta v okviru digitalnega paketa. Na koncu še spretnosti. Katere orodja lahko ponudimo? Če bi znal odgovor na to vprašanje, verjetno ne bi sedel na tej klopi. Ustanovil bi podjetje in izkoristil to znanje. Kajti kar smo doslej videli, je, da to zahteva napore na različnih ravneh. Eno od orodij, ki jih moramo uporabiti, je koordinacija in razumevanje smeri, v katero se usmerjamo, tako da lahko različne ravni in različna organi sprejemajo ustrezna odločanja znotraj istega okvira ali skupnega vizija.
Kar nekaj smo videli do zdaj je, da kljub vedno večjemu številu kritičnih subjektov v kritičnih sektorjih, namesto da bi zaposlovali strokovnjake za kibernetsko varnost, sodelujejo z zunanjimi ponudniki upravljanih storitev kibernetskih varnosti. Vendar pa ti ponudniki storitev potrebujejo usposobljene strokovnjake za kibernetsko varnost, da lahko zagotovijo te storitve. Potreben je torej več harmonizacije, morda tudi konsolidacije, da bi na trgih obstajale podobne ravni zaupanja, tako da lahko zaupamo različnim ponudnikom storitev kibernetskih varnosti. Zaupamo lahko tudi različnim shemam certifikacije in overjanja spretnosti. Tako bodo storitve lahko bolje krožile čez meje, izboljšalo se bo zagotavljanje storitev in se povečalo zaupanje. Ker spet – nobena država članica tega ne more storiti sama. Noben sektor tega ne more storiti sam. V tej področju je potrebna medsektorska in mednarodna sodelovanje. In spretnosti so pravzaprav področje, kjer se to sodelovanje dogaja. Če torej ne poznamo ravni spretnosti ponudnika storitev iz druge države članice, bo gospodarstvo dvomilo o tem, da bo uporabljalo te storitve. Posledično se bo zmanjšala odpornost. Povedal bi torej, da so okvirji zaupanja eden od orodij v področju spretnosti. Splošna overjanja in okvirji certifikacije bi lahko pomagali.
Govornik 2en
Hvala tudi za premisleke. To bi dejansko lahko odprlo novo razpravo. Nekateri drugi kolegi so želeli nastopiti. Ja, prosim. Gonçalves, beseda je na vami.
Govornik 1en
Hvala, predsedujoči, in najboljša želja. Hvala tudi gospodu Lapassartu za delo, ki ga ANIS opravlja. Upam, da ne bomo morali čakati na podjetje iz sfer start-up, da bi ugotovili, katere orodja bomo v prihodnosti potrebovali za javne institucije. In mislim, da moramo v tej zadevi obravnavati, kar se je v Evropi dogajalo v zadnjih tednih. To je tema, o kateri v tem Parlamentu pogosto razpravljamo. A te hibridne motnje so prizadele različne države in različne države članice. Supermarketom, in mislim še pomembnejeje, bankam krvi so bile izpostavljene zunanji manipulaciji, ki so povzročile pomembne izgube zalog. In ne smemo pozabiti na lažne grožnje z bombami na številnih letih v Evropski uniji. Vse te dogodke se gibljejo v sivi coni, kjer se škoda povzroča brez prečkanja praga konvencionalnega konflikta, in vsi zahtevajo resno premislek o naši kibernetski pripravljenosti. To je tema, o kateri smo se pogovarjali v preteklem letu, kako so podjetja dejansko prilagodila ta scenarija. A imel bi verjetno tri vprašanja zate. Prvič, glede na specifične ranljivosti, kaj bi bila najvišja prioriteta in priporočilo ANIS za izboljšanje odpornosti Evropske unije? Drugi, ali mislite, da se soočamo z pomanjkanjem zakonodaje ali gre le za izvedbo operativne tehnologije? In tretjič, vendar ne manj pomemben, kar se tiče vodilnih in visokokakovostnih storitev kibernetiske varnosti: ali se Evropa največ zanaša na zunanje pogodbenike ali je naš ekosistem dovolj razvit? Hvala.
Govornik 3en
Hvala. Poskušam torej odgovoriti na vprašanja tako, kot so bila postavljena. Morda obstajajo različni vidiki, iz katerih lahko pogledate na isto vprašanje. Ženski Niebler sem že razložil stališče agencije glede varnega oblikovanja in varne privzete nastavitve v izdelkih, ki krožijo na notranjem trgu. Vprašanje, ki ga menim, da uredba o kibernetski odpornosti postavlja pošteno in neposredno v okvir odgovornosti proizvajalcev izdelkov, da ga rešijo. Seveda obstajajo področja, kjer lahko javne oblasti, kot je ANISA, pomagajo tako, da določijo specifična usmerjanja za proizvajalce izdelkov — kako lahko zagotovijo, da bodo njihovi izdelki zasnovani tudi na varen način. Pred kratkim smo objavili priročnik za proizvajalce izdelkov, zlasti za mala in srednje velika podjetja, za inženirje izdelkov, ki niso varnostni strokovnjaki — kako lahko svoje izdelke zasnovejo na najbolj varen način in vzdržujejo to varnost skozi celoten življenjski cikel. Če torej uporabite te korake, in niso pretirano zapleteni, lahko zagotovite razumno raven varnosti svojih izdelkov. Vsaj razumno z vidika samovrednotenja, ki ga zahteva uredba o kibernetski odpornosti. Zdaj pa je to ključen element, ker smo vsi odvisni od proizvajalcev izdelkov, da dejansko uresničujejo koncepte varnega oblikovanja, ne le da rečejo, da imajo radi varno oblikovanje, ampak da ga tudi uresničijo v praksi. In to je ključ, ki bo odločil, ali bo notranji trg v prihodnosti bolj zanesljiv in odporen ali ne. Zato smo vložili veliko truda v pomoč proizvajalcem izdelkov, evropskim proizvajalcem izdelkov, seveda predvsem, vendar so naša usmerjanja brezplačna za vse in jih je mogoče uporabiti globalno. Prav tako smo pripravljeni pomagati z tehničnimi specifikacijami, pri čemer je tehnična specifikacija v bistvu nekakšna mini-standard. Prav tako z organi za standardizacijo, da zagotovimo, da obstajajo norme, in vem, da se zdaj vlaga veliko napora, da se zagotovi, da obstajajo vse norme za izdelek
proizvajalci bodo dobavljeni pravočasno. Ko bo CRA začela veljati 1. decembra 2027. Obstajajo torej stvari, ki jih lahko storimo, da jim pomagamo, vendar pa končno odgovornost leži na proizvajalcih – tistih, ki proizvode dajo na trg, jih vzdržujejo in krožijo z njimi. In seveda je za nas kritični element programska oprema, kadar govorimo o kibernetski varnosti. Produkt torej vsebuje digitalni element. Ta je upravljan s programsko opremo, ki jo je treba zasnovati tudi na varen način. Tukaj se ponovno pojavi vprašanje UI, in že vemo, da je večina programske opreme, večina kode, ki se danes piše, napisana z uporabo UI. Programerji torej uporabljajo zmogljivosti UI za pisanje kode. Uporabljajo komponente od drugih, zato je tudi izredno pomembno vedeti, kako varno uporabljati UI za pisanje varne kode. To je spet področje, kjer agencija lahko pomaga in je že uvedla smernice. Zato zdaj delam oglaševalno kampanjo, ampak resnično si oglejte spletno stran ANISA, če ste programer ali proizvajalec izdelkov. Kaj nam manjka, manjka nam zakonodaja ali implementacija? Po mojem mnenju, kar se tiče zakonodaje, zakonodajni in politični okvir na področju kibernetike, kot ga prikazuje tudi poročilo o stanju kibernetike, je bolj ali manj popoln. Ni očitnih pomanjkljivosti. Seveda, ker se ekosistemi spreminjajo in so v stalnem gibanju, je treba občas dodati konkretni element. Kar pa lahko storimo, je konsolidacija in poenostavitev. Mislim, da tega ne morem povedati dovolj pogosto, ampak res verjamem, da ni različnih načinov poročanja o incidentu ali ranljivosti v primerjavi z sektorji. Zatorej nam ni treba 20, 30, 40 različnih načinov. Obstaja enen preprost način in ta preprost način mora delovati. In sebi bi se skliceval tudi na poročilo Računskega sodišča, ki je bilo objavljeno pred nekaj tedni, v katerem je bilo navedeno, da okvir za poročanje o incidentih, okvir za situacijsko zavest, motor v Evropi, ki je bil vzpostavljen, ima veliko
Pesek v tem. Zato ne more delovati gladko. In del peska so seveda različni načini, kako se stvari uresničujejo, različne predstave. Poenostavitev pravnega okvira je zato zelo pomemben gonilni motor. Tudi konsolidacija, da bolje razumemo, kdo je odgovoren, kdo bi se moral zadeve lotiti. Ampak glavni napor naj gre v uresničevanje tega, kar smo že določili. Da se zagotovi, da bo to imelo pravi učinek na terenu. In tam bo ANISA posegla, ter se tudi jaz veselo odzovem kot predstavnik agencije, da podpremo države članice pri izvajanju pravnega okvira, podpremo proizvajalce izdelkov pri izvajanju zakonodajnega okvira, pa tudi kritične subjekte in kritične sektorje, ki jih zajema direktiva NIS2. Tako da bodo ta okvir izvajali učinkovito. Na koncu sem nekaj zapišal, ampak ne znam pisati – niti lastnega pisma ne znam prebrati – zato se opravičujem za nečitljivo pisavo.
Govornik 2en
Ja, oprostite, storitve kibernetske varnosti na čelu in z visoko roko, če menite, da smo že razvili lastno omrežje ali se predvsem zanašamo na zunanjega izvajalca.
Govornik 3en
Pravilno, obstajata dva načina, kako na to gledati. Mislim, da je odvisno tudi od služb, a ANISA deluje tudi v imenu Evropske komisije pri upravljanju kibernetične rezerve. Način, kako upravljamo kibernetsko rezervo, je v bistvu tak, da sodelujemo z zaupanja vrednimi upravljanimi ponudniki storitev kibernetske varnosti, tako da ko države članice menijo, da potrebujejo podporo pri odzivanju na konkretne incidente ali podporo pri povečevanju odpornosti kritičnih subjektov, ki so glede na njihove lastne ocene groženj in tveganj tarče, sodelujemo s zasebnimi ponudniki storitev, da ti lahko pomagajo tem državam članicam. Vsi ti zasebni ponudniki storitev, s katerimi sodelujemo, so v evropski lasti in pod evropskim nadzorom. Tako porabljamo evropski denar davkoplačevalcev za evropska podjetja, da pomagamo evropskim podjetjem. In nismo opazili, da bi na trgu obstajala pomembna pomanjkljivost, da ne bi bilo na voljo določene storitve z evropskimi zmogljivostmi. Na podlagi tega lahko rečem, da ne vidim opazne pomanjkanje v tej konkretni področju. Seveda vemo, da so morda še druga področja, na katerih moramo zagotoviti, da ima Evropa ustrezne zmogljivosti, ali gre za to, da imamo dovolj računske zmogljivosti, da dejansko uporabljamo prednji AI modeli, ali pa da se modeli sami razvijajo v Evropi. To je še ena plast storitev, ki jih ANISA zaenkrat ne posega veliko. Vendar pa zdaj, preko akcijskega načrta za umetno inteligenco, skupaj s Skupnim raziskovalnim centrom vzpostavljamo testno laboratorij, ki naj nam bo podal informacije o zmogljivostih in kako daleč še mora iti evropsko tržišče.
Govornik 1en
Hvala lepa. Za ta zanimiva izmenjava mnenj, če nihče ne želi dodati še kaj drugega, smo zaključili dopoldansko zasedanje našega odbora in se vidimo popoldne. Hvala lepa.
Govornik 2en
Hvala.