Na dnevnem redu
- 1Določitev dnevnega reda
- 2Obvestila predsednika
- 3Predstavitev skupnega sporočila o severnem sosedstvu Evrope: Nova strategija za Arktiko
- 4Druga zadeva
- 5Datum naslednjih sestankov
Govornik 1en
Dober dan vsem. Dobro jutro, dragi kolegi in kolegice. Dobrodošli na to kratko srečanje našega Odbora za zunanje zadeve, kjer imamo približno 45 do 60 minut časa, da se vsi lahko udeležimo glasovanj ob 1 2. Če nimate pripomb, lahko preidemo na točko a dnevnega reda. Točka številka 1 je sprejetje dnevnega reda. Ne opazim nobenih ugovorov z vaše strani, zato predlagam, da sprejmemo dnevni red tako, kot je predložen. Glavna točka današnjega dnevnega reda je predstavitev Skupnega sporočila o soseščini Evropa-Snova, nove strategije za Arktiko. V veselje me je pozdraviti dva člana našega odbora: gospođo Claude Viron-Reville, posebno poslanko za arktična vprašanja in vodjo Oddelka za Zahodno Evropo v Evropski službi za zunanje dejavnosti. Rad bi pozdravil tudi g. Marka Graya, vodjo Enote za politično strategijo in komunikacijo pri Generalnem direktoratu za mednarodna partnerstva (DG INTPA) Komisije. Arktika – o tem smo se v našem odboru pogovarjali že večkrat – ni več oddaljen periferni regija. Spremembe podnebja, naraščajoča geopolitična tekmovalnost ter ruska vojaška prisotnost v Visoki severni so jo naredile strateško prioriteto Evropske unije. Do zdaj je pristop Evropske unije izhajajoč iz sporočila iz oktobra 2021, in zagotovo je to pretiravanje, če rečemo, da se je svet od takrat precej spremenil. Na začetku tega tedna je Komisija sprejela novo strategijo za Arktiko, ki odgovarja na to spremembo in ki je danes tukaj predstavljena. Zdi se, da bo večji poudarek na varnost, obrambo, povezanost in gospodarsko varnost, hkrati pa bodo ohranjena naša dolgoletna zaveza do podnebnih ukrepov, znanstvenega sodelovanja in staroselskih ljudstev. Kar bi rad povedal našima dvema gostujočima govorcem je, da ta komisija, kot je bilo kazalo veliko zanimanje za arktična vprašanja v zadnjih letih, Novembra 2025 smo sprejeli svoj poročilo o diplomatski strategiji in geopolitičnem sodelovanju EU v Arktiki, v katerem pozivamo k trdni, vrednostno usmerjeni in varnostno orientirani strategiji.
Prav tako se želim zahvaliti dejstvu, da smo v odziv na to naročili študijo z naslovom »Osredotočitev na Visoki sever: Krepitev politik EU za Arktiko in varovanje interesov EU v hitro spreminjajočem se območju«. In na koncu smo pred nekaj tedni poslali majhno delegacijo na Islandijo, kjer je bila naravno tudi politika EU o Arktiki v osrednjem delu razprav v Reykjaviku. Zato seveda, z veseljem pričakujemo vaše mnenje iz EAS in Komisije: kako Skupna sporočila prevajate v ambiciozna dejanja. Ker je Evropska unija svetovna prvakinja v tiskanju dokumentov, imamo veliko strategij — zdaj je čas za strategijo, ki bo uskladila vse naše strategije —, ampak nas bolj zanima, kaj to pomeni v praksi. Najprej dam besedo vam, gospa, za 7 minut, nato pa vam, gospod Gray. Nato bo čas za izmenjavo mnenj in jaz bom zaključil seja ob četrt na dvanajst, da lahko vsi glasujemo. Imate besedo, gospa.
Govornik 2en
Hvala vam zelo, gospod predsedujoči, in zelo je lepo, da sem tukaj. Častiti član Komisije AFET in prijatelji Arktike, zato sem zelo vesel, da sem bil povabljen, da predstavim to strategijo. Samo nekaj dni po njeni sprejetju, in ta strategija je strategija, s katero EU okrepi svojo angažma v Arktiki, zato pa kot lahko sklepate iz naslova strategije, so partnerstva ključna za uspešno uresničitev naših ambicij. Severno sosedstvo je okvir sodelovanja z našimi partnerji. Severno sosedstvo pojmujemo kot inkluzivno okvir interesov, vrednot in geografije, pri čemer izraz »sosedstvo« služi za poudarjanje bližine Evropske unije širšemu arktičnemu območju in naše ambicije, da sodelovanje med EU in njenimi arktičnimi partnerji postane bolj operativno, a obenem tudi bolj strateško. Naše sporočilo je torej, da želimo sodelovati z enakomiselčnimi partnerji v našem severnem sosedstvu, varnost v našem odzivu na klimatsko krizo in predvsem želimo to storiti skupaj z ljudmi Arktike in zlasti z avtohtonimi ljudstvi ter lokalnimi skupnostmi. Zato želim še enkrat poudariti, da sosedstvo ni politika; gre za okvir sodelovanja. Imeli smo zelo uspešen Arctic Summit v Rovaniemiju septembra, kjer se je udeležila visoka predstavnica in podpredsednica Komisije, Kaja Kallas. se je udeležila, vrh summit v Rovaniemiju, prvi svojega tipa, je poslal močan signal o našem novem nivoju ambicij, ter bi lahko služil kot model za redna srečanja na visokih nivojih z našimi državami članicami in partnerji, da bi se razpravljalo o skupnih izzivih in načinih, kako se z njimi spopasti. Sedaj pa struktura strategije, ki ste jo videli, kaže, da je naš pristop še vedno uravnotežen. Usmerjen je k ljudem, ozaveščen za podnebne vprašanje, usmerjen v varnost in temelji na dolgoročnem sodelovanju. Zato smo strategijo oblikovali v štiri poglavja: prvo se nanaša na krepitev varnosti in odpornosti, drugo na varstvo okolja in obravnavo podnebnih sprememb, tretje pa na podporo
arktična gospodarstvo in gospodarska varnost, četrta pa prispeva k blaginji ljudi, ki živijo v Arktiki. Glede varnosti pa temeljna usmeritev naše posodobljene strategije vas ne bo presenetila. Vi, kot predsednik, Gospod McAllister je poudaril, da imate močan interes za dokument, kar ste storili s poročilom iz lastne pobude, ki je bilo objavljeno lani, pa tudi s študijo o Arktiki, ki je izšla prejšnji mesec in ki smo jo pozorno prebrali. V teh poročilih ste dosledno poudarjali potrebo po tem, da EU obravnava spreminjajoče se geopolitično pokrajino. Pravilno. Naša posodobljena arktična strategija odraža tudi to novo realnost, saj v ospredje postavlja varnost. Ker arktična območja niso več izolirana pred spreminjajočo se geopolitično dinamiko, je ruska agresivna vojna proti Ukrajini, rusko popolno zanemarjanje pravnega reda, nedotakljivost meja in teritorialna integriteta naredili sodelovanje z Rusijo nemogoče. Rusija krepča svojo vojaško zmogljivost na Arktičnem območju, oživlja Kola polotok kot strateško trdnjavo in razširja zmogljivosti pristanišča Murmansk. Vzporedno opazujemo postopno normalizacijo bolj konfrontacijskega vedenja v regiji, hibridnih groženj, v Baltiku, in vse pogosteje tudi v Arktiki, ter resno zaskrbljenost zaradi ponavljajočih se incidentov, ki ogrožajo kritično infrastrukturo in regionalno stabilnost. Ruska pomorska doktrina povezuje prizoričja Severnega Atlantika, Arktike in Baltskega morja. In mor se moramo prilagoditi tej resničnosti in območji Arktike in Baltika obravnavati kot enotno, medsebojno povezano strateško območje. In na koncu moramo pustiti nobenega dvoma, da suverenost ni predmet pogajanj. Vendar pa tudi zato, da imamo varen in stabilen Arktični prostor, potrebujemo odporen, pripravljen in poseljen Arktični prostor, v srcu katerega pa je izboljšana infrastruktura, ki bi okrepila vzhodno-zahodne povezave, od Baltskega morja do Arktike. Potrebujemo infrastrukturo, ki je primerna za Arktiko in tako za civilno
za ofensivne in obrambne namene. To zahteva pospešitev izvajanja 20 projektov, kot je projekt Rail Nordica, in dokončanje Rail Baltica. Potrebujemo tudi okrepiti naše sposobnosti za nadzor, da zaščitimo naše infrastrukture pred hudimi podnebnimi razmerami in hibridnimi dejavnostmi. Zato bomo delali na izboljšanju našega situacijskega in pomorskega ozaveščenja z uporabo satelitskih podatkov, opazovanj z in-situ in daljinskih senzorjev ter informacij anje informacij. Da bi to dosegli, si prizadevamo za vzpostavitev pomorskega varnostnega vozlišča. Želimo sodelovati z državami članicami, da izboljšamo varnost podmorskih kablov v regiji preko arktičnega kabelskega vozlišča. V prihodnje upamo, da bo to pobudo mogoče razširiti v celovito vozlišče pomorske varnosti, v katerem bodo države članice prevzele vodilno vlogo. Želimo tudi povečati našo floto ledolomilcev; EU ima približno 10 ledolomilcev. Rusija jih ima skoraj 50. EU bo morala najprej v sodelovanju z državami članicami preko nove zavezništva EU za industrialski pomorski verižni dodajni vrednosti kartografirati specifične potrebe po ledolomilcih. Preučili bomo tudi možnosti za pridobivanje financiranja in tehničnih virov v okviru združenja sosednjih držav, v njihovem združenju sosednosti. To pomeni, da smo pripravljeni se obrniti tudi na naše partnerje. Poleg tega pa glede vesolja, opazovanja Zemlje in navigacije želimo povečati pokritost programa Copernicus in Galileo na Arktiki. Da izboljšamo naše sposobnosti za spremljanje ledu na kopnem in morju, sprememb permafrosta, onesnaženja z nafto in pomorske varnosti v Arktiki. Da bi dopolnil kapacitete programa Copernicus, nova vladna storitev za opazovanje Zemlje bo podpirala odločanje. varnost in obramba ter da dopolnijo brezplačne Galileo navigacijske storitve, bo EU začela z zagotavljanjem varnih navigacijskih storitev za vladno uporabo z Galileo javnim reguliranim storitvijo. Ti ukrepi poudarjajo, da je arktična varnost ključna prioriteta za EU. Arktična varnost je evropska varnost. Kot je povedal visoki predstavnik podpredsednik v torek v Strasbourgu, Evropa ima interese, ki jih je treba braniti.
Ima partnerje, s katerimi lahko sodeluje, in odgovornosti, ki jih mora izpolnjevati. Evropa v Arktiki ne bo le opazovalka. Gre za skupen trud, ki zahteva koordinacijo z NATA in s partnerji. Tu bom prenehal in dam priložnost svojemu kolegu Marku Grayu iz I NTPAM, da dopolni drugo točko. Hvala lepa in se veselim vaših komentarjev in vprašanj.
Govornik 1en
Hvala vam veliko za vaš uvodni izrek. Preden dam besedo gospodu Gray, z veseljem pozdravljam skupino narodnih poslancev iz Islandije, Lihtenštajna, Norveške in Švice na 66. zasedanju Skupnega parlamentnega odbora EGP v Strasbourgu. Dobrodošli, dragi kolegi, v Evropskem parlamentu.
Govornik 3en
Gospod Gray.
Govornik 4en
Hvala vam zelo, predsedujoči. Častiti člani, hvala vam za vabilo in prav tako bi rad pozdravil članice in člane nacionalnih parlamentov, ki smo jih pred kratkim v Reykjavíku srečali v precejšnjem številu. Želim začeti z izrazom spoštovanja do tega Parlamenta ter priporočil in študije, ki je prav tako v veliki meri predstavljal osnovo za pripravo te skupne sporočila. Šlo je za široko razširjen postopek posvetovanja. Poskušamo, da se čim bolj poslušamo, in menim, da je v skupni izjavi zajetih veliko ključnih elementov, ki jih je to Hiša postavljala. Želim izpostaviti tri točke in se bom poskušal izogniti ponavljanju tega, kar je bilo le pred kratkim rečeno. Prva, zelo kratko, zakaj to počnemo? Drugič, ta sprememba političnega okvira menim, da je pomembna, vendar če se lahko odzovem predsedniku: Strategije so lepe, ampak kaj... Res pa boste storili kaj v zvezi s tem? Poskusil bom, da bom večino časa namenil temu. Čez razlog, zakaj to počnemo, menim, da je Posebni poslanec sodišče zelo jasno predstavilo spreminjajočo se situacijo. Mislim, da je realnost v tem, da to ni posodobitev strategije. Gre za novo strategijo, da se prilagodi novi realnosti. In ta realnost se spreminja hitreje, kot bi si kdo od nas verjetno pričakoval. Sedaj vidimo, da je Arktika geopolitično prizorišče. Vidimo, da obstaja nevarnost, da bo postal varnostni oder. Opazujemo zahteve po Arktiki in njenih delih, in menim, da z izkušnjami Evropske unije – bodisi v primeru Ukrajine ali v zvezi z našim odzivom na Grenlandijo – zagovarjamo načela teritorialne integritete in suverenosti. To me pelje k svoji drugični točki, k okviru. To obravnavamo z novega zornega kota. Gre za partnerski zornec, in ponovno to počnemo z nekim številom kolegov. Na koncu te sobe, o čemer smo razpravljali na Norveškem, na Islandiji in v Kanadi, Združene države, Grenlandija, Ferski otoki – gre za izdelavo strategije, ki zelo močno združuje partnersko misleče strani, da se sooči z to težavo
vprašanja zaskrbljenosti. Za nas je pomembna okvirna predstavitev, ker severno sosedstvo natančno prenaša občutek kritičnosti. Bližina, povezljivost, ki jo prinaša to vprašanje. Kar poskušamo storiti, je pokazati, kaj pomeni Evropska unija za Arktiko, pa tudi kaj pomeni Arktika za Evropsko unijo. In da stojimo in podpiramo naše sosede. Mislim, da je to očitno resnično za tri države članice Evropske unije v Arktiki, Švedsko, Finsko in Dansko, vendar je to strategija za celotno Evropsko unijo. Vendar zdaj se želim v nekaterem smislu nasloviti na izziv predsednika: kaj pa z tem? Kako bomo to spremenili v resničnost? In menim, da je to, kar ste videli v tej strategiji, popolna mobilizacija celotne Komisije. To ni le le strategija DG INTPA in EES, in bi se želel posebno izpostaviti DG MA RI, ki so že vrsto let igrale ključno vlogo. To je strategija, ki ima, če jo preučite, v resnici pravo jed; tu imamo celoten nabor deliverables, ki zajemajo širok nabor področij, bodisi – kot je bilo že omenjeno – digitalizacijo, vesolje, promet, kritične surovine, raziskave, inovacije, turizem in tako naprej, in tako naprej. Tukaj je veliko, tukaj je cela vrsta predlogov, ki gledajo na Arktiko z te dvojne perspektive uporabe, torej ne le z vojaškega vidika ali samo iz civilnega vidika. Poskušamo graditi sposobnosti, ki presegajo obe različni področji, bodisi v vesolju, bodisi v prometu. Seveda smo zelo seznanjeni, da obstaja posebna ranljivost okoli Arktike. Zatorej pa, ko se lotimo vprašanj, kot so kritične surovine, v celoti podčrnavamo pomembnost okolja. okoljske, socialne in upravne standarde. Pravzaprav ko se pogledamo na obnovljivo energijo, smo zelo jasni in trdni v svojem zavezu do tega, kar lahko vsaj Evropska unija naredi. v zvezi z moratorijem na naftno, plinsko in premogovno dejavnost v Arktiki. Ko se ozremo na gospodarstvo, to storimo z vidika tega, kar lahko storimo konkretno
? To koristi prebivalcem Arktike. Ponovno se vračam k vprašanju, koliko smo poudarjali sodelovanje z ljudstva Arktike: avtohtone ljudstva, lokalne skupnosti, da ustvarimo vrsto zelo konkretnih točk, ki jih bodo neposredno koristile. Ali pa gre za, kot sem rekel, ribištvo, modro gospodarstvo, mala in srednje velika podjetja, turizem itn. Vendar pa je v celotnem zaključnem delu sporočila obravnavana človeška dimenzija. Ampak se želim zaključiti, v nekaterih pogledih, z vprašanjem, kaj se bo zgodilo naprej. Prva stvar, ki moram povedati, je, da je to res strategija, zato ni zakonodajni predlog, nima podrobnega časovnega načrta, podrobnega akcijskega načrta ali ocenjevanja stroškov za vsako pobudo. Vendar pa to ni vsakdanja rutina. Že v naslednjem tednu, gospod Komisarici Sicklova je bilo naročeno, da nadaljuje z spremljanjem izvajanja strategije. Že naslednji teden bo DG INTPA organizirala sestanek z vseh DGs, da bi združila vse. združiti vse različne niti v Komisiji, da zdaj eno za drugo, nit za nit, pogledamo, kako bomo obravnavali vsako od teh izvedljivih točk in jih nadalje razvijali. Torej je torej z našega stališča ne gre za to, da bomo sestavili strategijo in se čez nekaj mesecev vrnili, da preučimo, kaj smo storili. Žečnemo že že v naslednjem tednu, konkretno preučujemo, kako to nadaljevati. Hvala vam na pozornosti.
Govornik 1en
V redu, hvala obema gostujočima govorcem in zdaj imamo čas za izmenjavo pogledov. Kot vedno, najprej dam besedo koordinatorjem na dve minuti vsakemu, in Łukasz Kuhut govori v imenu VEPP.
Łukasz KohutPPEen
Hvala vam zelo. Spoštovani predsedujoči, nič tako ne združuje ljudi kot skupni sovražnik, naš sovražnik prihaja z vzhoda. To je grožnja vsem nam, zlasti tistim v Srednji in Vzhodni Evropi ter na severu. Kot strategija pravilno navaja, Arktika, Severni Atlantik in Baltsko morje postajajo eno medseboj povezano strateško območje. Kar se dogaja na enem mestu, vpliva na varnost cele Evrope. Hibridni napadi nas zadenejo povsod. Motnje GPS signala, sabotaža kablov, droni nad našo infrastrukturo in senca flota v naših vodah. Visoki sever je del iste fronte. Evrope ne moremo zagotovati varnosti, če pustimo visoki sever nezaščitenega. Arktika je druga vhod v Evropo in jo treba v celoti zaščititi. Kot stalni poročevalec za Norveško in v imenu Mika Aaltola, poročevalca za Arktiko, verjamemo, da strategija kaže v pravo smer, saj zagotavlja konkretne orodja za krepitev varnosti. V prvem redu bo morsko varnostno središče omogočalo deljenje informacij iz različnih nacionalnih in EU virov, od morskega dna do vesolja. Sledenje ladjam ruske sencaste flote mora biti prioriteta. Evropa ima konkretne orodja, kot so zračni opazovalni podatki, Copernicus in navigacijske storitve Galileo. Drugič, Arctic Cable Hub je še ena pobuda, ki bi lahko nadzorovala in varovala podmorske kable v območjih Severnega Atlantika in Arktike. Kritična infrastruktura je ključna za varnost. Danes, tretjič, moramo povečati evropsko zmogljivost za ledolomilce, kot ste omenili, tudi z novim zavezništvom EU za industrijske morske verige vrednosti. Evropska polarna plovila morajo obnoviti ravnotežje moči v regiji. Bdnost in pripravljenost sta ključna. EU mora delovati na različnih področjih, kot je obramba, vključno z vojaško mobilnostjo in civilno zaščito. Že vemo, kako to storiti v Baltskem morju in v celotni evropski Arktiki. Zdaj pa morajo ta orodja dobiti pravo financiranje v novem proračunu EU, seveda. Verjamem, da bodo partnerji z enakimi nazori v regiji, kot so Norveška, Kanada in Islandija, strategijo prepletali kot vodilno nit.
priložnost, da razvijejo tudi svoje sposobnosti. Hvala lepa.
Govornik 1en
Hvala, Łukasz, za S&D, Andreas Schieder, prosim.
Andreas SchiederS&Den
Ja, dober dan, hvala za predstavitev. In imam čast, da govorim tudi v imenu naše senca poročevalca S&D, Roberta Piet rona, ki se opravičuje, da ni prisoten. Vendar sem tudi posebno vesel, da nam je danes prisoten koleg iz norveškega in islandskega parlamenta, ki – recimo – spadajo tudi v arktično območje. In kot je bilo že prej poudarjeno, strategija iz leta 2021 več ne odraža realnost, ki imate. Vidimo, da postaja vedno bolj nestabilno in tudi geopolitično občutljivo, zato potrebujemo to posodobitev. In visokega predstavnika je že pravično povedal, da je arktična varnost evropska varnost, in gre tudi za ta red, ki temelji na pravilih. In moramo povedati, da je Arktika v preteklosti, celo v najhladnejših dneh hladne vojne, bila red, ki so ga spoštovali vsi. In ta kompromis je zdaj omahljiv. Imamo Rusijo, imamo Kitajsko. Tudi moramo zaščititi našo kritično infrastrukturo, že že omenjen vozlišče kablov in tudi ... Tudi v prihodnjem partnerstvu mora sodelovanje ostati eden ključnih stebrov, kot ste tudi vi poudarili, strategije. Posebej pomembno pa je okrepiti partnerstvo EU s Grenlandijo, hkrati pa vedno poudarjamo, da spoštujemo pravico Grenlandije, da v tesni sodelovanju s Kraljevino Dansko sama odloča o svoji prihodnosti. Tudi moramo nadaljevati z globljim krepitvijo odnosov z Norveško, Islandijo in Kanado, saj so to partnerji, ki delijo naše vrednote in so stabilni. Moram povedati, ne kot drugi. In potem je še podnebna sprememba. Arktika se segreva skoraj štirikrat hitreje od svetovnega povprečja, svetovno povprečje pa je že dovolj. Četudi toliko je že res velika katastrofa, zato se moramo lot tega ozreti. In vprašanje je kritičnih surovin. Tudi moramo zagotoviti, da je pridobivanje trajnostno in ustreza najvišjim okoljevarstvenim in družbenim standardom, obenem pa morajo biti spoštovane pravice avtohtonih ljudstev. In to je moja zadnja točka. Mislim, da moramo razumeti, da je Arktika območje, kjer živijo ljudje, in življenjske razmere so pomembne, vendar –
Vključevanje ljudi, ki tam živijo, je tudi odgovor na strateške izzive Arktike. Hvala lepa.
Govornik 1en
Hvala, Andreas, kdo bi želel nastopiti v imenu skupine Domoljubov? Nihče iz skupine ECR? V tem primeru dam besedo skupini Renew, Marie-Agnès Stark-Simmermann.
Marie-Agnes Strack-ZimmermannRenewde
Hvala vam zelo, David. Ne želim se ponavljati glede tega. Ne želim ponavljati, kar so povedali moji kolegi. A toda Arktika ni le dežela pustolovščin, lepa, temveč tudi pomembno vprašanje na področju varnosti. In zelo sem vesel, da se bo Evropa končno lotila te težave, tega vprašanja. Ni brez razloga bomo v prihodnosti na tem vprašanju tesno sodelovali tudi s Kanado, zlasti ko opazimo, da meja med Kanado in Dansko znaša več kot 3 000 Ni naključje, da bomo v prihodnosti na tem vprašanju tesno sodelovali tudi s Kanado, saj opazimo, da je meja med Kanado in Dansko morska meja, ki je dolga več kot 3.000 kilometrov. V tem pogledu smo že povezani. V luči svet, ki se vse bolj razpada, je izredno pomembno pogledati, kaj lahko storimo, kar moramo storiti. Kar se tiče varnostne politike – in da povem kratko – hvala vam zelo za ta dokument. Morali bi nadaljevati z delom na tem, vendar gre predvsem za to, da ne gre le za razpravo, temveč tudi za to, da bomo jasni glede tega, kar lahko storimo. Poročilo dejansko veliko govori. Tema Grenlandije je bila pravkar vzeta v obravnavo. Mimogrede, kar smo preživeli lani, je bilo, da se je Evropa nahajala v resnično zelo trdni položaju, ob strani Danske in Grenlandije. To kaže, da je koristno, kadar stojimo skupaj. Samo gledanje ni dovolj. Moramo imeti svojo strategijo in jo moramo tudi dosledno uveljavljati, tudi z besedami, da ne odpremo še enega bojišča tam. Hvala.
Govornik 1de
Hvala, koleg. Naslednji govorec zelenih je g. Niinistö.
Ville NiinistöVerts/ALEen
Hvala, predsedujoči. In hvala Komisiji za predstavitev strategije. Seveda je v primerjavi s prejšnjo strategijo veliko izboljšav, vendar pa so tudi nekatere skrbi, ki jih ima naša skupina. Zato se bom osredotočil predvsem na te zadeve. Mislimo, da so izboljšave na področju geopolitičnega razumevanja in pomembnosti te situacije, mislim, številne. Mislim, da je pomembno, da se pripravimo na hibridne grožnje iz Rusije. Delujemo proti ruski sencobni floti. V tem bi lahko naredili še več. Vendar se bom zdaj, kot nekdanji finski minister za okolje, bolj osredotočil na okoljevarstveno in podnebno odgovornost, ki jo ima EU v Arktiki. Arktika je zelo občutljivo območje. Mislim, če se vrste morajo premikati proti severu, če se bo globalno segrevanje nadaljevalo, jim ne bo več kam iti. Obstajajo številna območja bogata z biodiverziteto. Na primer podvodna območja, ki še niso zaščitena. Gre torej za eno izmed najmanj zaščitenih območij na svetu. Tudi EU in moja lastna država, ko sem bil minister, smo veliko delali na povečanju zavarovanih območij v regiji in tudi na moratoriju za pridobivanje fosilnih goriv. Videm, da v teh vprašanjih, v tej strategiji, pride do rahlega vračanja nazaj v primerjavi z letom 2021. V tem se vsaj strinjam. Če pa lahko ublažite moje skrbi in odgovorite tudi na moje vprašanje, ker imam občutek, da so geopolitični izzivi in okoljski izzivi med seboj povezani. Deloma imamo geopolitične grožnje v Arktiki, če ne vzpostavimo boljše pravice za preprečevanje prekomerne izrabe. Zato, kolikor boljše so pravila za območja, kjer se v najbolj občutljivih severnih območjih ne more gospodarsko izkoriščati virov, če tam uvedemo moratorij, bo to zmanjšalo tudi pritisk različnih držav, ki se spopadajo za te vire, vključno z Rusijo. Moram tudi povedati, da zgodovinsko gledano, kadar so bile zaščitena območja, jih je Rusija spoštovala. Zato, če sklenemo mednarodne pogodbe o teh vprašanjih, je to napredek, s katerim lahko zmanjšamo tudi
tveganje geopolitičnih napetosti. Enako velja tudi za IMO in pomorski promet. Moramo zagotoviti, da bo višji standard glede meril, ki jih morajo izpolnjevati ladje, ki vstopajo v arktična vodna območja, ker je tveganje za onesnaženje z nafto zelo visoko in so ogrožena tudi evropska vodna in obalna območja. Prizadeti z njim. Zato bi želel, da mi odgovorite nekoliko bolj o svojih skrbeh, da se še vedno poudarja okoljevarstvena regulativa in standardi po vsem svetu in da se ne pozabimo, da gre to v roke z geopolitiko. Hvala vam.
Govornik 1en
Hvala. Kdo bi želel nastopiti v imenu levega krila? Prosim, gospa. Dve minuti.
Govornik 2en
Hvala. Gospod predsedujoči, nova arktična strategija je pomemben korak naprej, vendar naj boste jasni. Strategija je močna le toliko, kolikor je njena izvedba. Iz nordijske perspektive Arktika ni Evropejska periferija. Je sestavni del našega varovanja, konkurenčnosti in prihodnosti. Želim izpostaviti tri prioritete. Prvič, varnost mora biti podprta z konkretnimi ukrepi. Vojna Rusije proti Ukrajini je temeljno spremenila varnostno okolje Evrope. Moramo okrepiti svojo pripravljenost, zaščititi uradne infrastrukture in izboljšati svojo sposobnost odziva. naraščajočih groženj. To zahteva tesnejšo sodelovanje med EU, NATO in nordijskimi partnerji, pa tudi konkretne naložbe v arktično infrastrukturo in varnost, zlasti na področju prometa. Ne moremo obravnavati grožnjo varnosti v Arktiki kot sekundarno vprašanje. V drugem moramo evropske ambicije glede Arktike prevesti tudi v pametne naložbe, inovacije in delovna mesta. Imamo svetovno odlične strokovno znanje in izkušnje na mnogih področjih, povezanih z Arktiko. raziskave, digitalna rešitev, strokovno znanje o strateških sredstvih za celotno Evropsko unijo. V severnem delu Evrope mora EU zagotoviti, da se ambicije prevedejo v konkretne projekte: močnejšo industrijsko kapaciteto in dolgoročne gospodarske priložnosti za arktična območja. Ne bom ponovno povedal, kar je povedal moj dragi kolega Ville Niinistö o podnebnih in okoljevarstvenih vprašanjih. Ne jem časa, ampak se popolnoma strinjam z njim. In menim, da me bo podprl kot nekdanji minister za promet v zvezi s prometnimi cestami na Arktiki. Področje. Mislim, da besed niso dovolj. Potrebujemo tudi financiranje, investicije in merljive rezultate. Tretjič, varnost in gospodarski razvoj morata iti v roki z okoljevarstvom in spoštovanjem lokalnih skupnosti. Torej morajo biti nekateri ljudje in druge iznajdljive skupnosti spoštovani, lokalno prebivalstvo pa mora imeti pomembno vlogo v tem sistemu, ki vpliva na njihovo prihodnost. Hvala vam.
Govornik 1en
Hvala. In na koncu, za skupino ESN, bi kdo želel nastopiti? Tega primera ni. Zdaj dam besedo našemu poročevalcu za Arktiko, Urmasu Paetu.
Urmas PaetRenewen
Hvala vam zelo. Hvala, dragi kolegi iz Komisije in Evropske službe za zunanje dejavnosti ter seveda iz tega Doma. Že 10 let sledujem in se ukvarjam z vprašanji Arktike v Evropskem parlamentu, zato to že počnem sem opazil(a) veliko sprememb v odnosu, ki bi jih, rekel(a) bi, ob žalostnih okoliščinah pozitivne, in sicer v tem, da namenjamo veliko več pozornosti razvojem v Arktiki. Če se spomnim, kakšna je bila stališče in komentarji pred približno 10 leti, zakaj se sploh ukvarjati z Arktiko, in če pogledamo danes, je glavni poudarek na varnostnih vprašanjih. da, opazili smo ogromne in velike spremembe na tem področju. Seveda sem zelo vesel, da je v koncu tudi nova strategija Evropske unije za Arktiko. Seveda se strinjam, da je izvajanje tukaj najpomembnejši element. In samo želim omeniti nekaj točk, kjer menim, da se v primerjavi z lanskim priporočilom Evropskega parlamenta dejansko 510 članov tega Doma podprlo to priporočilo. To je v resnici precej velika večina. Izraža pa tudi veliko in enotno razumevanje glede razvoja Arktike v Evropskem parlamentu. No, nekaj stvari, ki jih še želim omeniti. Seveda razumem, zakaj jih morda nekateri niso vključeni v novo strategijo Evropske unije za Arktiko, vendar menim, da jih moramo še vedno imeti v mislih. Prihodnost Evropske unije, mislim na širitev. Da, avgusta smo prejeli sporočilo iz Islandije, vendar še vedno menim, da bi se morala sama Evropska unija lotiti svojih načrtov. odprti in zelo sprejemajoči ter pozitivni do takšnih razvojnih dogodkov, ker je vedno bolje imeti na primer dva varnostna omrežja kot eno. Danes imamo NATO, vendar če pogledamo dogajanja v svetu, bi dejal, da je EU v tem pogledu zelo pomemben nov prispevek k evropski varnosti. Drugi element: energija in energetska varnost. Seveda delim skrb svojih kolegov iz skupine Zeleni/EFA in Levic, vendar je to seveda vprašanje, kjer moramo najti ustrezen ravnotežni položaj.
Vendar hkrati govorimo tudi o tem, da je energetska varnost Evrope zelo pomembna, toda najvarnejša energija, ki jo lahko imamo, je tista, ki prihaja iz Evrope. V tem smislu je Norveška seveda zelo pomemben prispevek k energetski varnosti Evrope. In, žalostno, kar koli bo EU povedala, bodisi da gre za moratorij bodisi za karkoli drugega, dvom, da se niti Rusija niti Kitajska tega ne bodo ozirale. Zato moramo tudi preprečiti situacijo, v kateri s svojimi predpisi in svojim stališčem končamo le starost, da bi vplivali na najbolj varno in okolju prijazno proizvodnjo energije na severu. Mislim Norveško. In drugi, ki nimajo tako visokih standardov, naj počnejo kar hočejo. Torej se ne vem, da je tukaj pomemben ravnotežni točka. Tretjič, vesel sem, da se tudi, bi lahko rekli, končno, Evropska komisija in Evropska služba za zunanje dejavnosti ukvarjata z Arktiko. zadeve so obravnavajo veliko resneje kot prej. In v tem smislu menim, da so pomembne tudi ustrezne strukture in krepitev tega področja. Četrto, Kitajska. Veliko govorimo o Rusiji in ko govorimo o varnosti v Arktiki, toda seveda bi morali veliko bolj paziti tudi na dejavnost Kitajske v tem smislu. In da zaključim, bi se tudi rad, da se v tej hiši pred koncem tega mandata še enkrat vrnemo k vprašanjem Arktike, tudi v naši plenarni dvorani. Hvala.
Govornik 1en
Hvala, Urmas. Kot podpredsednik našega odbora veste, da lahko občas boste pri časovni porabi za govor zelo velikodušen.
Govornik 4en
Ja, hvala, ampak nisem čutil tako močnega pritiska. Oproščam, oproščam.
Govornik 1en
Hvala torej, Urmas. Tudi za vaše dobro delo. Kdo še želi nastopiti? Najprej Hannah Jalul. Prosim, dvignite roko, Ville.
Hana Jalloul MuroS&Den
Hvala vam zelo. Iz vseh naših prispevkov vidim, da je glavna skrb, ki nas tukaj vsi – mislim – zanima, okoljski teme, o kateri smo vsi zaskrbljeni glede teh novih strategij, lokalnih skupnosti, kaj je zagotovilo, da bomo spoštovali lokalne skupnosti. In nekaj pomembnega zame, kar je bilo omenjeno že prej, je, da je del vsega, kar se tiče okolja, kritične surovine. Kako se to tukaj obravnava? Kakšna je jasna strategija glede surovin? Mislim na skupnosti, okolje, vse, vendar kako je bila omenjena tudi naša politika glede surovin. Ko govorimo o mednarodnih akterjih, vejete, vem, da je glavna skrb tudi zase tukaj na Kitajska, Rusija Rusijo, kako so ti akterji vpleteni, kako lahko Evropska unija uveljavi svojo lastno vplivnost na to vprašanje. To pa je zelo pomembno. In nekaj, kar sem pred kratkim prebral, je to, da pomorske poti zdaj prihajajo iz drugih delov sveta, med drugim zaradi odtajevanja in podobnih pojavov, kar bo zelo zanimivo slišati od vas. Hvala vam zelo in res, ker je ta sestanek zelo pomemben. To bo zelo pomembna tema za Evropsko unijo v naslednjih letih. Hvala vam.
Govornik 1en
Hvala, Ville, prosim.
Govornik 4en
Ker sem danski poslanski v Evropskem parlamentu, me zelo zanima grenlandski del tega. Obiskal sem Grenlandijo pred enim mesecem. V istem mesecu je bila v New Yorku ratificirana pogodba med Združenimi državami, Grenlandijo in Dansko. Gre torej šlo predvsem za občutek olajšanja. In menim, da ima vsakdo, ki je obiskal Grenlandijo, občutek, kako ogrožena se je v tem primeru počutila prebivalstvo Grenlandije, ne zaradi Rusije in Kitajske, ampak zaradi Združenih držav. In. Zato menim, da je bil rezultat sporazuma prav tako sporazum, v katerem je NATO sho bi morala igrati veliko bolj centralno vlogo pri obrambi severnega dela Grenlandije, kar menim, da je dobro. To je dober izmenjava za bilateralno pogodbo med Dansko in ZDA. Da gre zdaj za multilateralno pogodbo. Tako je. Kar se tiče varnosti. Drugi vprašljiv dejavnik v tej mnogo težji geopolitični situaciji je, da je Grenlandija povezana s preostalim svetom le preko dveh kablov. Če bodo te kable prerežani, se bodo možnosti komuniciranja za velike dele Grenlandije spremenile. Vprašujem se, ali imate kakšne ideje o tem, kaj bi se lahko storilo v tem primeru. In potem menim, da ste se so idejo, da je za ljudi, ki tam živijo, kot centralni del, zelo, zelo pomembno. Ker menim, da je to bilo tudi v spopadu z Združenimi državami, danski pristop, da se ne sme storiti ničesar brez ljudi, ki tam živijo. In menim, da je ta pristop pomemben. Menim, da se kladivo spušča, zato hvala lepa.
Govornik 1en
Hvala. Kdo še bi želel govoriti? Preden daam besedo našim gostom, da izrečejo svoje zaključne izjave, vsaka po pet minut, bi rad le dodal, da zelo pozdravljam, da je bila strategija posodobljena in da je zdaj skupna last Evropske komisije in Evropske službe za zunanje dejavnosti. Mislim torej, da imamo zelo dobro strategijo, vendar seveda dejanja govorijo glasneje kot besede. Eno izmed prvih preizkusov bo v tem, koliko se bo tega odražalo v večletnem finančnem okviru za naslednje obdobje, ker seveda vse to bo stalo veliko denarja. Ker nam čas hitro teče, se ne bom podrobneje posvetil tem vprašanjim – veliko jih je že obravnavalo kolegij. Končam to sestanek ob 22. uri, zato imamo pet minut na osebo. Kdo bi želel začeti? Gospa.
Govornik 2en
Hvala vam zelo, gospod predsedujoči. In še enkrat hvala. Častiti člani, zelo sem vesel, da iz vaših komentarjev vidim, da se strinjamo glede stanja na Arktiki in dejstva, da današnje strateško in varnostno okolje zahteva, da resno preučimo naš pristop do Arktike. Kot je poudaril gospod Urma Pat, v vprašanju Arktike nismo novi. Našo prvo arktično politiko smo začeli leta 2008 in zdaj smo že pri peti različici. Vendar postopoma povečujemo svoj vpliv v arktičnih zadevah in smo povečali tudi pomembnost, ki ji dajemo varnosti, ne da bi se odrekli ključnim elementom, kot so okolje, podnebne spremembe in ljudje. Nekdo je omenil pomembnost standardov, zlasti IMO. Želim se temu posvetiti. poudarjam, da Arktika niti ni mesto brez ljudi, niti mesto brez pravil. Obstajajo pravila, ki veljajo za Arktiko. In zagotovo je IMO eden ključnih ustvarjalcev pravil za Arktiko. In pomorstvo. In bomo še naprej izjemno aktivno sodelovali v teh okvirih, ker je onesnaženje, ki lahko pride iz pomorstva, področje, na katerega moramo usmeriti svojo pozornost. Tretji točka se nanaša na partnerstva. Partnerstva, kotere ste videli, so ključna za način, kako vidimo naše politike za Arktiko. Povezovanje pa bo kmalu naredilo zelo konkretno korak, saj se pripravljamo na vrh z Kanado konec tega meseca, kjer bodo arktična vprašanja razpravljana z Kanado. Obstaja tudi potencial za krepitev naše sodelovanja z Združenim kraljestvom, ki ni arktična država, ampak ključna država v EU vrzeli, vrzeli Grenlandija–Islandija–Združeno kraljestvo. In ko se pripravljamo na vrh EU–Združeno kraljestvo 20. novembra ter partnerstvo v varnosti in obrambi z Združenim kraljestvom pomembno vključuje omen o arktičnih vprašanjih. In moji kolegi v Združenem kraljestvu so se že na me obrnili, da bi pogovorili o tem, kako se lahko lotimo te težave in kako lahko v njej sodelujemo. Seveda imata Norveška in Island partnerstvo v varnosti in obrambi z temi državami. In že imamo arktični dialog z Norveško in si želimo nadaljevati ta dialog.
z Islandijo pa imamo v svojem partnerstvu s Islandijo v varnostnih in obrambnih zadevah celoten odstavek o arktičnih vprašanjih in to bo še ena priložnost, da pogovorimo o tem, kaj lahko skupaj storimo. Glede Grenlandije bom to prepustil svojemu kolegu iz Komisije, da govori o okviru sodelovanja, vendar mi, Evropejci, nismo dvomili v izražanje podpore Kraljevini Danski, Grenlandiji in Danski. Vsi pa smo pozdravili trostransko dogovor, ki krepi varnost v Arktiki, in bomo še naprej podpirali Kraljevino Dansko. Kraljevina Danska ima našo podporo. Da zaključimo glede izvajanja smo zelo tesno sodelovali z vsemi službami Komisije, da ustvarimo to strategijo, in bomo nadaljevali z delom na njeni izvajanju. Pravilno opazate, da bo izvajanje ključno, in pravilno omenjate, da bo Večletni finančni okvir (MFF) ključnega pomena. Nekatere ukrepe je že mogoče izvesti v okviru trenutnega večletnega finančnega okvira. Na primer dodajanje nekaterih satelitov za povečanje opazovanja arktičnega ozemlja. Vendar bodo nekatere morali podpreti bodoče financiranje EU. Poudarjam tudi, da bo Svet za zunanje zadeve zdaj spremljal izvajanje te strategije. in ko se boji zunanjih zadev nadaljuje z izvajanjem te strategije, upam in se veselim, da bom ostal v stiku z AFET in Evropskim parlamentom, da pripravimo te sklepe. Hvala vam zelo.
Govornik 1en
Seveda. Zagotovo bomo ostali v stiku. Ta temo je vedno na vrhu našega dnevnega reda. Gospod Gray, prosim.
Govornik 3en
Hvala in bi se rad zahvalil častitim članom za njihove izjemno pomembne pripombe o številnih ključnih vprašanjih. Začel bom z predsedujočim, predvsem v zvezi z večletnim finančnim okvirom. Mislim, da bi radi vložili predlog spremembe besedila. in od tod bo vse prišlo. Mislim, da lahko rečemo, da to preprosto poudari modrost Komisijeve predloge glede večletnega finančnega okvirja. V tem smislu vidite tukaj ukrepe, ki bodo zahtevale financiranje iz glavnega dela ena, glavnega dela dva in glavnega dela tri; bo potrebna mobilizacija financiranja s strani držav članic. in seveda že imamo že zdaj zelo jasno zavezanost Komisije do Grenlandije, da bo v naslednjem večletnem finančnem okviru financiranje podvojila. Zato menim, da z naše strani obstaja zelo jasna volja in močno upam, da bo ta logika v zvezi z vprašanjem, kot je Arktika, poudarjena, ko bodo sprejeta končna odločitev o proračunu. Drugi moj predmet, ki ga želim obravnavati, je Grenlandija in ljudje, ker se popolnoma strinjam z ocenitvijo, da moramo v bistvu vse, kar v tej strategiji poskušamo storiti, storiti skupaj z ljudmi Arktike. Saj oni pa resnično razumejo, mislim, izzive, s katerimi se srečujemo na celi vrsti specifičnih vprašanj, zato je tako pomembno, da sodelujemo tako tesno sodelovati. Zato je v komunikaciji in v zadnjem poglavju poudarek na dialogu in vključevanju. Poseben poudarek je na vključevanju mladih ljudi. Mislim, da sta visokega predstavnika kot tudi komisarja v svojih stikih precej časa posvetila pogovorom z mladimi v celotnem arktičnem območju, da bi predvsem poslušala njihove skrbi in jih razumela. Zdaj pa se želim preusmeriti na področje podnebja. Želel bi že že izrazim, da z našega stališča ne opazimo umika. Mislim, da je bilo zelo pomembno izjavo, ki je bila narejena, da moramo hkrati pogledati v geopolitiko in podnebje. V sporočilu o podnebju je v celoti poglavje, ki je bilo zelo namerno narejeno tako odprto. Želeli smo poslati zelo jasno sporočilo o ne
brez primere merila izziva, ki ga vidimo, in Če pogledate AMOC in razprave, ki potekajo o tem, hitro boste videli pravo podobo podnebne izredne situacije, pred katero stojimo. Isti razpravi o permafrostu, isti razpravi o onesnaženosti, zato pa v tem besedilu vidite skupek ključnih dosežkov na področju samega podnebja, vendar pa ko pogledate posamezna področja, je podnebna dimenzija v njih močno odražena. Kot je navedel posebni poslanec, menim, da so predpisi IMO, ko gledamo v onesnaženost, ko gledamo v emisije črnega ogljika iz Arktike, zelo jasno določeni tudi v sporočilu. Seveda bi bilo zanemarjanje z moje strani, če ne bi omenil vprašanja ogljikovodikov v Arktiki; o tej temi je bilo veliko medijskega pokritja in menim, da je bilo vedno pričakovano, ne glede na jezik. Bilo je, mislim, da, gospod predsedujoči, visoki predstavnik, komisar so bili v tem zelo jasni: če vzameš besedilo v sporočilu in ga primerjaš z tistim iz leta 2021, gre za enako jezikovno izražanje glede zavezanosti EU. V isti jezik o EU, da, politika EU, kjer je razlika v dejanskem, da nismo uspeli doseči to multilateralno pravno obveznost, zato je v besedilu drugače in to odseva tudi vidik energetske varnosti, ki je pomemben, zato vidite ta jezik. Vendar kar se tiče zavezanosti EU, ta je kristalno jasna. Hvala.
Govornik 1en
Hvala obema govorca. Od vaše strani ni več komentarjev. Ali je še kaj za obravnavo v točki »Druga vprašanja«? Ni, zato napovedujem datum našega naslednjega zasedanja. To bo 3. novembra 2026 od 9.00 do 12.30 ure in od 15.00 do 17.00 ure. Zasedanje bo v Bruslju. Zasedanje je zaprto, zato se zdaj vsi poženemo na plenarno sejo.
Govornik 4en
Hvala.