Govornik 1en
Dober dan in dobrodošli na našo tiskovno konferenco z predsednico Lagarde in podpredsednico Vučić. Moje ime je Wolfgang Preussel. Kot vedno smo povezani z novinarji, ki so online; če zastavijo vprašanje, bi jih prosil, da vključijo kamere in mikrofone. In s tem vam predam besedo, gospa predsednica.
Govornik 2en
Hvala vam zelo, Wolfgang, in dober dan, dober dan vsem. Podpredsednik in jaz vas pozdravljamo na naši tiskovni konferenci. Svetovalni odbor je danes odločil, da tri ključne obrestne mere ECB ne bodo spremenjene. Cene energije še naprej naraščajo. To predstavlja naraščajoča tveganja za inflacijske perspektive in padajoča tveganja za perspektive rasti. Čeprav se popolni učinki energetskega šoka še vedno razvijajo, osnovna inflacija je do zdaj ostala široko stabilna, medtem ko plače v tej fazi še ne kažejo pomembnega odziva. Večja velikost in daljše trajanje energetskega šoka, kot tudi posledice za posredne in sekundarne učinke, bodo verjetno vodile k porastu inflacije in zmanjšanju rasti. Finančni pogoji so se od zadnjega sestanka zaostrili, kar bo verjetno vplivalo na inflacijo in rast. Zavezani smo k temu, da bomo oblikovali monetarno politiko tako, da se inflacija v srednjem roku stabilizira na našem cilju 2 %. Ostajamo dobro postavljeni, da se spopadamo z trenutno povečano negotovostjo. Bomo sledili pristop, ki temelji na podatkih, in odločali o ustrezni monetarni politiki na vsakem zasedanju. V posebnem pa bodo naše odločitve o obrestnih merilih temeljile na našem preučevanju razmerja inflacije in tveganj, ki jih spremljajo, v luči prihajajočih gospodarskih in finančnih podatkov, pa tudi dinamike osnovne inflacije in moči transmisije denarne politike. Ne predhodno se zavezujemo k določeni poti obrestnih meril. Dnešna odločitev je objavljena v tiskovnem sporočilu, ki je na voljo na našem spletnem mestu. Zdaj pa bom podrobneje opisal, kako vidimo razvoj gospodarstva in inflacije, in nato razložiti našo oceno finančnih in monetarnih razmer. Pristopajoči podatki kažejo, da se je gospodarstvo evroobmočja v tretjem četrtletju leta še naprej širilo. Storitveni sektor se je opomogel, potem ko se je na začetku konflikta na Bližnjem vzhodu oslabel. Proizvodnja, digitalne storitve in izvoz so v korist od poslovnih naložb povezanih z AR. Vlada porabi za infrastrukturo in obrambo prav tako podpirajo gospodarsko aktivnost.
Ti dejavniki naj bi še naprej podpirali rast v bližnji prihodnosti. V istem času so so obnovitveni porasti cen energije odrazili na zaupanju potrošnikov, višji stroški financiranja pa bodo verjetno tehtali rast. Stopnja brezposelnosti je avgusta ostala na 6,4 %. Rast zaposlenosti in delovne sile je še vedno slab, medtem ko se je produktivnost postopoma povečala. V srednjem roku naj bi okrepitev zaupanja in realnih dohodkov, ki jo bosta poganjala postopno padajoča energijska cena in trdno delovno tržišče, okrepila domačo povpraševanje. Tudi naložbe v dejavnostih, povezanih z umetno inteligenco, ter vladni wydatki za infrastrukturo in obrambo bi morali še naprej podpirati rast. Izvozna rast naj bi se okrevala ob upadu narašajoče zunanje povpraševanja. Višja potencialna rast zahteva strukturne reforme in jo mora podpirati zdravo javno finance. Fiškalna vzdržnost je ključna sidrna točka za širšo gospodarsko stabilnost. Fiscalni odzivi na energetski šok morajo biti začasni, usmerjeni in prilagojeni. Olajšanje in usklajevanje pravil v enotnem trgu EU, pospeševanje energetske prehoda ter dokončanje unije varčevanja in investicij so ključni gradniki za to, da naše gospodarstvo postane bolj dinamično in odporno. V času, ko se postopek za soglasje o pravnem okviru za digitalni evro vseljuje v končno fazo, ponovno poudarjamo pomembnost, da se čim prej doseže soglasje o paketu za enotno valuto. Inflacija se je septembra povečala na 3,8 %, z 3,2 % avgusta. Inflacija cen energije se je močno povečala, na 18,9 %, z 14,3 % avgusta. Cene dizla in bencina so septembra dosegle nove vrhove, deloma zaradi povečanih marž rafiniranja. Inflacija brez energije se je v septembru povečala na 2,3 %, z 2,1 % v avgustu. Inflacija cen hrane se je povečala na 1,3 %, od 1,1 %. Inflacija v storitvenem sektorju se je v septembru povečala na 3,2 %, z 3 % v avgustu.
Govornik 1en
Čeprav je inflacija blaga padla na 1,1 %, iz 1,2 %.
Govornik 2en
Pomeni indikatorji osnovne inflacije so ostali v glavnem stabilni. Čeprav zgodnje faze cenovnega veriga kažejo na naraščajoč pritisk. Pritisk na plače je še vedno zmerni, plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju povečala za 3,3 %, v primerjavi s 3,6 % v prvem četrtletju. Čeprav naraščajoča produktivnost je pomagala omejevati porast enotnih delovnih stroškov. Naš predhodni sledilec plač kaže, da bo dogovorjen rasti plač nihal med 2. med 2,5 % in 2,8 % v preostalih mesecih leta 2026 ter v povprečju 2,6 % v prvem treh četrtletjih leta 2027. Inflacijska pričakovanja na krajših horizontih so se povečala, vendar večina meril dolgoročnih inflacijskih pričakovanj znaša okoli 2 %, kar podpira stabilizacijo inflacije okoli cilja v srednjem obdobju. Cene energije so se povečale nad osnovo.
Govornik 1en
Pole osnovne poti, ki je predvidena v septemberskih projekcijah sodelavcev ECB.
Govornik 2en
To verjetno še poveča inflacijo v bližnji prihodnosti in ohrani glavno inflacijo v naslednjih četrtletjih precej nad ciljem. Nato naj bi upadajoča inflacija energijskih cen skupaj z učinki višjih obrestnih meril podpirala vračanje inflacije na cilj. Riziki za perspektivo rasti so navzdol usmerjeni. To je predvsem posledica konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogodkov v neupravičeni vojni Rusije proti Ukrajini. Neprekinjeno motenje dobave energije lahko povzroči daljše in močnejše zvišanje cen energije, kot se trenutno pričakuje. To bi vplivalo na realne dohodke, porabo in investicije. Poslabitev razpoloženja na globalnih finančnih trgih ali povečanje spillover učinkov na globalnih trgih obveznic bi lahko zaostrilo finančne pogoje in s tem zmanjšalo povpraševanje. Fiškalna negotovost lahko še dodatno zaostri pogoje financiranja in oslabi zaupanje, kar zniža porabo in investicije. Obuditev trgovinskih napetosti med velikimi gospodarstvi lahko še dodatno moti oskrbovalne verige, zmanjša izvoz ter oslabi porabo in investicije. Nasprotno, rast bi lahko bil višji, če bi se gospodarstvo in energetski trgi hitreje kot pričakovano prilagodili motnjam, ki jih povzročajo tekoči konflikti, ali če bi bili ti konflikti trajnostno rešeni. Poleg tega lahko sprejetje novih tehnologij s strani podjetij v evrozoni ter vladni wydatki na infrastrukturo in obrambo, kot tudi reforme za povečanje produktivnosti in dokončanje enotnega trga EU, lahko gospodarsko rast povečajo bolj, kot se trenutno pričakuje. Tveganja za inflacijske perspektive so usmerjena navzgor. To je predvsem posledica konflikta na Bližnjem vzhodu in nedavnih dogodkov v neupravičeni vojni Rusije proti Ukrajini. Energetski šok se lahko še bolj poveča, njegovi učinki na druge cene in plače pa bi lahko bili močnejši, kot se trenutno predvideva. Cene plina bi se lahko še povečale, zlasti če bi oskrba bila še bolj motena ali če bi neobičajno mrzla zima sovpadla z nizkimi zalogami. Če so cene energije ostanejo visoke dlje časa, tem bolj verjetno je, da bodo poganjale širšo inflacijo, prek
posredne in učinki drugega kroga. Ponovna trgovinska napetost lahko privede do še bolj razdrobljenih globalnih dobavnih verig, zmanjšanja dobave ključnih surovin in poslabšanja omejitev kapacitet v gospodarstvu evroobmočja. Ekstremni vremenski dogodki, ki jih lahko še okrepi intenzivnejše razmerje El Niña, ter širše razumevana tekoča klimatska in naravna kriza, lahko povzročijo večji kot pričakovani porast cen živil.
Govornik 1en
Nasprotno pa bi inflacija lahko bila nižja, če bi se trajno rešili tekoči geopolitični konflikti ali če bi posredni ali sekundarni učinki višjih cen energije bili manj izraziti, kot se je pričakovalo.
Govornik 2en
Nestabilnejši in tveganja izogibajoči se finančni trgi, skupaj z višjimi dolgoročnimi obrestnimi merami, lahko zmanjšajo povpraševanje in s tem tudi inflacijo. Trenutna finančna stanja.
Govornik 1en
Finančni pogoji so se od našege zadnjega sestanka zaostrili.
Govornik 2en
Obrestne mere so se v grobem povečale, medtem ko so cene delnic padle.
Govornik 1en
Cena tržno osnovanih dolgov za podjetja se je povečala na 4. 1 % avgusta, v primerjavi z 4 % julija, medtem ko so obrestne mere bankovnih posojil za podjetja ostale na 3,8 %.
Govornik 2en
Rast bančnih posojil podjetjem se je upočasnil na letno stopnjo 4,2 % v avgustu in septembru, z 4,4 % v juliju.
Govornik 1en
Čeprav je bila septembra izdaja korporacijskih obveznic med letno stopnjo 4,2 %, kar je povečanje glede na 3,8 % v avgustu in 3,5 % v juliju.
Govornik 2en
Kreditna merila za posojila podjetjem so v tretjem četrtletju postala strožja, kot poroča naša najnovejša anketa o bančnih posojilih, pri čemer banke navajajo skrb zaradi gospodarskih tveganj, s katerimi se soočajo njihovi strankarji.
Govornik 1en
Kljub višjim finančnim potrebam za zaloge in delovni kapital se je zmanjšala povpraševanje po podjetniških posojilih, kar se v posebnem odraža v višjih obrestnih merah.
Govornik 2en
Hipotečni obrestne mere so avgusta narasle na 3,8 %, z 3,5 % v juliju, medtem ko je rast posojanja za hipotekarne kredite septembra rahlo upadel na 3 %.
Govornik 1en
Kreditni standardi za hipotekarno posojanje so v tretjem četrtletju ostali nespremenjeni, medtem ko je povpraševanje po hipotekarnih posojilih v tem obdobju zaradi višjih obrestnih mer močno upadlo.
Govornik 2en
Torej, v zaključku, je Upravni odbor danes odločil, da bo tri glavne obrestne mere ECB ohranil nespremenjene.
Govornik 1en
Zavzemljeni smo, da nastavimo denarno politiko tako, da se inflacija v srednjoročnem obdobju stabilizira na našem cilju 2 %.
Govornik 2en
Uporabili bomo pristop, ki je odvisen od podatkov, in se odločati na vsakem sestanku o ustrezni monetarni politiki.
Govornik 1en
Naše odločitve o obrestnih merilih bodo temeljile na našem ocenjevanju inflacijske perspektive in tveganj, ki jih spremljajo, z upoštevanjem prihajajočih gospodarskih in finančnih podatkov, pa tudi dinamiko osnovne inflacije in moč transmisije denarne politike.
Govornik 2en
Ne predhodno se ne zavezujemo k določeni poti obrestnih mer.
Govornik 1en
V vsakem primeru smo pripravljeni prilagoditi vse naše instrumente znotraj našega mandata, da zagotovimo trajnostno stabilizacijo inflacije na našem srednjeročnem cilju in da ohranimo gladko delovanje prenosa monetarne politike.
Govornik 2en
Sedaj smo pripravljeni odgovoriti na vaša vprašanja.
Govornik 3en
Prvo vprašanje gre našemu sosedu, podpredsedniku CNBC. Prosim.
Govornik 4en
Hvala lepa. Predsednica Lagarde, imam dve vprašanja. Eno o denarni politiki. Prvo vprašanje o denarni politiki pa je, da je omenitev sekundarnih učinkov v vašem tiskovnem sporočilu, ki ga nisem videl že zelo dolgo, kar presenetljivo izstopalo. Ali to pomeni, da imajo trgi v celoti pravico pričakovati dvig obrestnih meril v decembru, saj je zdaj očitno tveganje za učinke drugega reda? Drugo vprašanje je, kako uskladite svoje stališče, ki ste ga – kolikor se spomnim – izrazili spomladi tega leta, da kapitan ostane na ladji, ko se na obzorju pojavijo oblaki, z dejstvom, da je evroobmočje verjetno v slabšem položaju kot spomladi? Gledamo na Francijo, gledamo na sliko inflacije in seveda lahko povejete več o svojih motivih. Hvala vam.
Govornik 1en
Hvala vam zelo za vaši dve vprašanj. Predlagam, da se najprej lotimo izjave o denarni politiki in vprašanj o odločitev o denarni politiki, ter da morebitna dodatna vprašanja, npr. tista, ki se nanašajo nase, pustimo za konec, ker je tukaj glavna točka dnevnega reda denarna politika. Vašo drugo vprašanje bom odgovoril kasneje na tiskovni konferenci, če je to v redu zate. Pravilno opažate, da so drugi krogi učinki in tveganje drugih krogov učinkov nekaj, kar smo posve posebno upoštevali. Mislim, da sem to dejal že na prejšnjih tiskovnih konferencah: v kolikor inflacija narašča in se povečuje tveganje za inflacijo, posvečamo posebno pozornost neposrednemu učinku. Vidimo jih jasno pri posrednih učinkih. Opazili smo porast teh posrednih učinkov in sekundarnih učinkov. To bi zahtevalo posebno politično odločitev. Zavedamo se pomembnosti in v tem trenutku ne vidimo tveganja sekundarnih učinkov poleg tistega, kar je že vključeno v projekcije. Torej, če želite, so projekcije, ki so bile pripravljene septembra, že so upoštevali tveganje sekundarnih učinkov. Zato jih zelo pazljivo spremljamo in zaenkrat, kot smo tudi v izjavi o denarni politiki zelo jasno navedli, trenutno ne vidimo materialnega tveganja sekundarnih učinkov. Vendar mi omogočite, ker sem vaše drugo vprašanje odložil za kasneje, da vam podam malo okusa debate, ki smo jo imeli.
Govornik 2en
Ker smo bili zelo pozorni na učinke drugega kroga in zlasti na razvoj plač, sledilca plač, projekcije nadomestila na zaposlenega, vse instrumente, ki jih imamo za merjenje plač v vseh sektorjih, vključno s začetno pozicijo sindikatov v prihajajočih kolektivnih pogajanjih o kolektivnih pogodbah, smo preverili tudi, kaj se je v primerjavi s septembrom lanskega leta dejansko pomembno spremenilo. In dve ključni spremembi, ki smo jih opazili, sta predvsem cene energije. Na tej strani pa gre za kombinacijo cen nafte, še pomembneje pa za bencin, gorivo, plin in seveda marže za predelavo. To se je občutno povečalo. To se dobro vidi v številkah inflacije energije: 18,8, če se spomnim pravilno, v primerjavi z nižjo številko v septembru. Torej gre za jasen porast. Vendar pa je še en novoten razvoj, ki ga opazujemo od septembra, cena dolgoročnega financiranja. Ta se je namreč res povečal, in, vedite, seveda pogledamo števila, povprečni 10-letni državni obveznicni donosi pa so se povečali za približno 35 %. Oprostite, 35 osnovnih točk od naše zadnje roke za prognoze septembra. Če torej združite ta dva dejavnika, je Svet guvernerjev dejansko razpravljal, ali je primerno zvišanje obrestnih mer. Vendar pa na podlagi naraščajoče in prav tako naraščajoče negotovosti, na podlagi osnovne inflacije, ki je v veliki meri ostala nespremenjena,
Govornik 1en
Vodstveni svetovalec je soglasno odločil, da smo v tej fazi dovolj dobro postavljeni, da lahko nadaljujemo, in da je trenutna merejena pristopa še vedno ustrezna.
Govornik 2en
To je torej razprava, ki smo jo imeli v zadnjih nekaj urah, pa tudi včeraj popoldne. Mislim, da vam to da okus tega, da smo, kolikor smo lahko, razčlenili inflacijo in posledice inflacije predvsem na plače, pa tudi na splošne spremembe, ki smo jih opazovali, pri čemer vedno uporabljamo naš tripartitni pristop do naše monetarne stališča, do naše monetarne politike.
Govornik 1en
Hvala.
Govornik 3en
Naslednje vprašanje, Balazs Korányi iz Reutersa. Balazs, prosim.
Govornik 1en
Hvala lepa. Bojim se, da se bo eno od mojih vprašanj tudi premakne na konec vrste.
Govornik 2en
Ne, ne predlagam, da odlašamo, ampak predlagam, da se vsebino vprašanj najprej osredotočimo na denarno politiko in nato na druge teme.
Govornik 1en
Glede tega, kar ste dejali o naraščajočih tveganjih za inflacijo, ste pravkar dejali, da se srednja pot zdi primerna. Ali je bilo v Svetu guvernerjev tudi soglasje o tej strategiji? Ker ste omenili, da je bila razprava o zvišanju obrestnih meril. Ali je bilo tudi v tem soglasje? In glede tega naraščajočega tveganja, mislite, da bo ECB v prihodnosti v nekem trenutku morala obrestne mere še zvišati? Drugi vprašanje je bolj ali manj podobno vprašanju Annette. Tudi jaz me zanima razlogi. Zakaj bi zapustili najmočnejši finančni položaj v Evropi? Zlasti me zanima misel, da bi se morda želeli bolj vključiti v francosko politiko, da bi želeli imeti možnost izraziti svoje mnenje – je to res tako? In na kakšen način bi to storili? Ali bi se kandidirali za funkcijo? Ali bi le komentirali dogajanje?
Govornik 2en
Imel si torej prav, Balazs. Drugo vprašanje bom obravnaval kasneje. Vendar pa glede svojega prvega vprašanja, Ali je bil ta razprava, veš, pogledamo števila, pogledamo na povečano tveganje, pogledamo na končni rezultat. Priprava kot je posledica dolgoročnih obrestnih meril. In plusi in minus ter so se pojavila mnenja v smeri: morda zdaj, zakaj ne. Na koncu razprave je bilo sprejeto soglasno odločitev, da smo v dovolj dobri položaju, da dejansko počakamo. Za dodatne informacije in obdobje med sestanki bo bogato z informacijami. Vam bom predložil seznam tega, kar bomo prejeli v naslednjih tednih, kar nam bo pomagalo odločiti, ali Situacija, ki jo trenutno vidimo, ki bi lahko upravičila dvig obrestnih meril, bo potrjena. V tem primeru je smer usmeritve dokaj jasna. Seznam informacij, ki jih bomo imeli. Nov nabor osebnih prognoz, september, oprostite, september. Ne september, december bo projektivna vaja. Dve novi inflacijska podatka. BDP tretjega četrtletja, nadomestilo za brezposelnost na zaposlenega in pogajalske plače, dve branje brezposelnosti, dve objave industrijske proizvodnje, novembrske PMI, dve runde statistik o obrestnih merah bank za september in oktober. Kot vidite, v naslednjih tednih bomo dobili veliko informacij in podatkov. To bo še posebej pomembno za jedrno inflacijo. Ker pa čeprav je osnovna inflacija na začetku šoka bila zelo malo informativna, kar bolj se globimo v šok, tem bolj so kazalci osnovne inflacije postajali bolj informativni. Začeli so postajati bolj informativni. In na splošno, znate, se niso spremenili. V izjavi o denarni politiki je omenitev v tem smislu. Vendar pa s temi šestimi tedni dodatnih informacij bomo imeli veliko več podatkov o jedrni inflaciji. In to je kar bomo še posebej spremljali. Ne v škodo inflacijskega izhoda.
Še naprej bomo preučevali napoved o inflaciji. Še naprej bomo preučevali tveganja. V decembru bomo najverjetneje ponovno pripravili scenarije. Seveda bomo preučevali tudi dinamiko in moč transmisije monetarne politike. Vendar pa bo verjetno osnovna inflacija zavzela posebno mesto v tripartitnem pristopu, ki ga uporabljamo pri odločitvah o monetarni politiki.
Govornik 3en
Naše naslednje vprašanje je za Alexa Weberja iz Bloomberga. Alex, prosim.
Govornik 1en
Hvala vam zelo. Moje prvo vprašanje se nanaša zlasti na francoske trge obveznic. Torej vrste razširitve razmikov, ki smo jo opazovali v zadnjih tednih, je bilo veliko vprašanj, ali in kdaj naj ECB poseže. Ali lahko pove, katere konkretne kazalnike spremljaš? Gre bolj za hitrost prilagoditve, absolutno raven razmika ali gre v bistvu za nevarnost prenosu na druge države? Moje drugo vprašanje je v istem duhu kot vprašanja mojih kolegov. Oprostite, da odhajate. Odhajate zdaj.
Govornik 2en
Hvala.
Govornik 1en
Sedaj se začnete z letom, v katerem bo veliko nacionalnih volitev, zlasti v vaši domovini. Ali ste premislili, ali bi ta specifičen čas lahko ogrozil neodvisnost ECB?
Govornik 2en
Hvala vam zelo za obe vprašanje. In na vaše drugo vprašanje bom odgovoril skupaj z drugima dvema. Upam, da vam ne bo v težavo, ampak vam bom dal dokumentiran in dobro utemeljen odgovor, ker sem predvideval, da bi ste ga morda lahko zastavili. Prvi odgovor, ki ga bi vam želel podati, je, da gre za dolgoročni problem in da ne gledamo le na trajanje mandata, temveč na celotno krivuljo. Vendar pogledajte dolgi konec krivulje po vsem svetu, ne le posebej za državo članico, ne le posebej za celo Evropo, ampak po vsem svetu, ker je to pomembno razlog. Če primerjate števila, recimo, da vzamete februar in zdaj imate pomembno število osnovnih točk, ki so se povečale. Podjetniške obveznice in to je povzročeno z več dejavniki. To je povzročeno z pričakovano inflacijo. To je povzročeno z pričakovano potjo obrestnih mer. In mi Mislim, čeprav obstaja zelo zanimiv blog, ki ga toplo priporočam, menimo, da izdaja dolžniških obveznic s strani nekaterih hiperskalerjev, ki še ne izpodriva drugih, ampak povečuje volumen izdanih dolgoročnih obveznic, prav tako igra svojo vlogo. Vendar pa je to vplivalo na celotno tržišče. Drugo opažanje pa velja za vsa država. Te države z visokimi dolgovi, z visokimi dolgovi, morajo upoštevati v svojih načrtih fiskalne politike dejstvo, da so obrestne mere višje in verjetno bodo še naprej višje.
Govornik 1en
Za določen čas.
Govornik 2en
V Evropi, če to načelo uporabite, kar to pomeni, je to, da se politična ukrepanja morajo sprejeti kot del načrta, ki se ga vedno predloži Bruslju. In ta se mora skladati z evropskega fiskalnega okvira. Tako bomo seveda pregledali vse to, in še nekaj. Članice se srečujejo s posebnimi izzivi. Bi dejal, da se to zožuje in skuša na tiste države, ki imajo na splošno visok nivo dolga. Vendar bi rad dodal tudi, da če tržni dogodki ogrožajo gladko izvajanje naše monetarne politike, vključno z neutemeljenimi in neurejenimi tržnimi gibanji, imamo na voljo instrumente, s katerimi lahko odgovorimo. Kriteriji in pogoji, pod katerimi se to uporablja, so dobro znani. So objavljeni. In sem prepričan, da jih poznate. Hvala.
Govornik 3en
Stefan Rakius iz Handelsblatta, prosim. Stefan.
Govornik 1en
Hvala vam za besedo. Dober dan. Moje prvo vprašanje se nanaša na monetarno politiko. Omenili ste, da se še vedno nahajamo v fazi postopnega zatezanja. Vendar, zakaj bi obstajale kakršnekoli dvomi, da se ECB drži četrtletnega ritma in bo decembra ponovno zvišala obrestne mere? In moje drugo vprašanje, ki je tudi osebno, ali nam boste 7. februarja natančno povedali, kaj boste počeli? Hvala.
Govornik 2en
Hvala vam veliko. Na vaše prvo vprašanje, da, v tej točki še vedno uporabljamo razmeroma odmerjeno odziv na trenutno situacijo. In kot sem že prej rekel, bomo ocenjevali razvoj geopolitičnega položaja. Stanje, razvoj cen energije, razvoj zaostritve stroške financiranja ter vsi drugi dejavniki in številke, ki so pomembni za primerjavo trenutne situacije s tem, kar bomo prejeli decembra. In kot sem rekel, razen če pride do velikih sprememb, je smer potovanja precej jasen. Za vse nas. Ali obstaja razlog, da svojo dejavnost omejimo le na četrtletna srečanja?
Govornik 1en
Ne.
Govornik 2en
Ne. Nikoli se nismo omejevali le na to. Resnica je, da imamo več podatkov o. Te projekcijske seje, vendar smo tudi sposobni razumeti, kar nam razlaga osebje, informacije, ki jih zbirajo, analize, ki jih izvedejo. In če bi bilo to utemeljeno, da dosežemo naš cilj 2 % v srednjem obdobju, ne da bi se omejevali na četrtletna srečanja. In nimamo načrtov, da bi omejili število srečanj, na katerih se bomo ukvarjali z monetarno politiko.
Govornik 3en
Naslednje vprašanje. Olaf Störbeck iz Financial Times. Olaf, prosim.
Govornik 1en
Ja. Hvala, ker ste odgovorili na moja vprašanja. Imam tudi eno, oziroma bolj eno, ki se nanaša na posledice vaše današnje odločitve. Torej ste osmi od 26 članov izvršnega odbora ECB v zgodovini ECB, ki odstopi ali zapusti mesto predčasno, kar je precej visok delež. Ali to kaže na pomanjkljivosti v vladanju ECB ali je to zgolj
Govornik 2en
Oprostite. Ali lahko ponovite svoje vprašanje? Vi.
Govornik 1en
Osem od skupno 26 članov izvršnega odbora, vključno z vami, bo zapustilo funkcijo predčasno, preden bodo odslužili celoten mandat. To je precej visok odstotek. Ali to ne nakazuje na pomanjkljivosti v upravljanju? Ali so ideje preveč dolge? Ste dejal v intervjuju za Bloomberg na začetku leta, da ste sprva mislili, da gre za petletni mandat. Zato bi me zanimalo vaše mnenje o tem. Prav tako se vračam še k francoskim državnim obveznicam in v kolikšni meri je recentni porast donosnosti vladnih obveznic trenutno prevzemajoč del dela ECB-ja. Ali se s tem zmanjšuje potreba po nadaljnjih zvišanjih obrestnih mer? Hvala.
Govornik 2en
No, hvala vam za prvo vprašanje. Omenil bom le vprašanje upravljanja. Mislim, da je vladanje ECB dokazalo svojo trdnost. V preteklosti smo imeli prehodna obdobja. Poslovna kontinuiteta je bila vedno geslo te institucije. Nihče ni bil nikoli neuspešen. In imam popolnoma zaupanje, da bo ta princip kontinuitete misije, odločno delovanje, da se doseže cilj našega 2-odstotnega srednjeročnega cilja, nadaljeval. In lahko ste mirni, da bom do 7. februarja v službi, osredotočen in bom delal brez vseh zadržkov, brez izgovorov. Na vaše drugo vprašanje mislim, da sem že odgovoril; gre resnično za eno izmed tistih vprašanj. Iz pojavov, ki smo jih opazovali in ki so od septembra spremenili sliko. Ker da, imaš pravico, dolgoročni donosi so se zares povečali, v vseh sektorjih, bolj v nekaterih državah, manj v drugih. In potem začnemo pogledovati na razlike v donosih. In pregledujemo vse. Vendar to je bilo, lahko bi rekli, kvalifikacijski element za porast cen energije. Cene energije so povečale inflacijo, dolgoročni finančni stroški so določili velikost tega porasta, in v takih okoliščinah bomo v naslednjih tednih zelo pozorni. In s posebnim poudarkom na osnovno inflacijo bomo decembra sprejeli svojo odločitev.
Govornik 3en
Naslednje vprašanje, Andres Stumpf iz Expansion v Španiji. Andres, prosim.
Govornik 1en
Pozdravljeni. Gospa predsednica, rad bi vedel, ali je ta dvig obrestnih meril, ki je posledica strožjih finančnih razmer na trgih, le enkratna stvar le za to sestanek, ali pa bo trajala ves november. ECB zaradi tega ne bi mogla dvigniti obrestnih meril ali jih celo pustiti nespremenjenih. In še eno vprašanje za gospoda Laterja. Mandati v Evropskem svetu in Evropskem parlamentu bodo obravnavani pred vašim odhodom. Bi vam bilo kdorkoli v splošnem v interesu ali se sploh ne prijavite nanj? Hvala. Samo zato, da vas pri tem obdržim v bližini.
Govornik 2en
To je zelo prijazno z vaše strani, vendar se bom poskusil odgovoriti tudi na vaše drugo vprašanje, skupaj z drugimi vprašanji. Torej si mislim, da imate pravico, da naše odločitev tako opišete. Sam sem na to ni pomislil, ampak imate pravico, da jo opišete kot odločitev, da se ne ukrepa. Ker smo si dejansko zastavili vprašanje in bilo je nekaj med nami, ki smo ocenjevali in razmišljali, ali je to že zdaj upravičeno, ali pa smo morali preveriti trenutno oceno z bodočimi podatki, številkami in elementi, ki jih bomo ocenili glede na našo triprstno funkcijo monetarne-politike odziva. Tako je, kot sem že rekel, in verjetno ste že dolgo me poslušate, kako to ponavljam, ampak odločamo sejo za sejo. Tako da to ne pomeni, da v novembru ne bomo zvišali. Naša naslednja seja je decembra. Kot sem že prej rekel, mislim, da sem odgovarjal na prejšnje vprašanje, če. Ocena, ki jo imamo danes, ni ovržena z značnimi dogodki; smer je jasen.
Govornik 3en
Naslednje vprašanje, Jean-Philippe Lacour iz Agence France-Presse. Jean-Philippe, prosim.
Govornik 1en
Preden da to storim.
Govornik 1fr
Pozdravljeni, gospa predsednica.
Govornik 2fr
Pozdravljen, gospod predsedujoči.
Govornik 1en
Imam vprašanje, ki se nanaša na Francijo, in je namenjeno le drugemu in zadnjem delu odgovora na niz vprašanj, ki smo jih imeli danes. Kaj vas najbolj zaskrbljuje v Franciji in vaši domovini? Seveda ne gre zgolj za trenutne visoke donose. Ali lahko opišete, kaj so glavne skrbi? In kako se želite izraziti, saj se ne želite postaviti nevtralno do te situacije, in kakšna bo torej narava vaše intervencije? Namerevate se aktivno podpirati kakšnega kandidata, in če da, katerega? In še eno, morda nekoliko lažje vprašanje: kdaj ste obvestili svoje vnuke o svoji odločitvi?
Govornik 1fr
Spomnim se na to.
Govornik 2fr
Tudi oni. Tudi oni.
Govornik 1en
V redu.
Govornik 2en
Ali so še kakšna vprašanja o monetarni politiki?
Govornik 3en
Da. Prosim, zdaj Viggo Risvik iz nizozemskega časopisa De Telegraaf.
Govornik 1en
Hvala. Spraševal sem se tudi malo o Franciji. Gre torej malo za obrambo denarnega varstva, vendar dano. Trenutna situacija v Franciji, razen naraščanja razlik v obrestnih merah, se v zadnjih šestih mesecih ni veliko spremenila. Visoka dolžnost je znana že dlje časa. Vendar pa zdaj potekajo pogovori o možnosti nove evro krize. Zanimalo bi me, kaj si o tem mislite. Imam pa še eno vprašanje, in sicer o vašem odhodu. V prvem polletju leta 2027 bodo trije izkušeni člani uprave ECB zapustili svoje mesto. Vprašal sem se, kako razmišljate o kontinuiteti ECB v tem smislu.
Govornik 2en
Hvala vam zelo. Glede vašega vprašanja o Mislim, da bom kasneje odgovoril na vprašanje gospoda Lacourja, ker se ne nanaša le na eno državo, temveč na vse države. Ali so v zadnjih šestih mesecih prišlo do sprememb, pri katerih je jasno, da so se zgodile spremembe? Ali gre za tiste spremembe, ki veljajo za vse države? Tiste, ki se nanašajo na cene energije v splošnem? Tiste, ki se nanašajo na financiranje in zlasti stroške financiranja na daljšem koncu krivulje? In seveda upoštevamo vsa take razvoje. Ali se bojim, da bodo prihajale nove razsežnosti? Razsežnosti bodo, seveda. Ampak to nas ne bo preprečilo, Evropska centralna banka, da izpolnimo našo misijo o cenovni stabilnosti. In to bomo še naprej počeli na podlagi vseh informacij, ki jih prejmemo. Hvala.
Govornik 3en
Da se obrnemo k našim spletno povezanim udeležencem, rad bi dal besedo Silvii Berzoni iz Cora Media. Silvia, zdaj je na vami.
Silvia Berzoni ofen
Dober dan, gospod predsednik.
Govornik 2en
Dober dan.
Silvia Berzoni ofen
Mislim, da nas vsi zelo obžalujemo vaš odhod. Zato dve vprašanja, če smem. Prvo: kaj vas danes najbolj skrbi? Ali gre za inflacijo ali finančno fragmentacijo? In septembra so francoske države državnih obveznic znatno manj zmanjšale kot italijanske in nemške v okviru programa kvantitativnega tightenanja. Torej ker se je ta vzorec nadaljeval tudi v oktobru, gre le za mehanično zmanjšanje? Hvala lepa.
Govornik 2en
No, hvala lepa. In vam hvala, dejansko vas bom pogrešal/a. Kar me najbolj skrbi, je vse, kar vpliva na stabilnost cen. Ker smo osredotočeni na svoj mandat, pa je stabilnost cen, vedite, naš kompás. Seveda je inflacija zelo pomembna, vendar stabilnost cen ne more obstajati brez finančne stabilnosti. Zato moramo paziti na morebitne grožnje finančni stabilnosti in vsako grožnjo stabilnosti cen. Tako bi dejal, da bi to vključil tudi v ta paket, ker nas vodi mandat za stabilnost cen, ki ga imamo. Mislim, da ste imeli še eno vprašanje, ko sem se tega spomnil. To je bilo potem, ko ste mi povedali, da se bom pogrešil po meni. Kaj je bilo drugo?
Govornik 3en
Gre za zmanjšanje francoskih državnih obveznic in ali gre le za mehanično iztekanje. To je tisto, kar sem opazil oz. opazila.
Govornik 2en
Oprostite. Drugi del nisem slišal.
Govornik 3en
Ali želite to ponoviti, morda?
In SeptemberFrench sovereign bond holdingsen
Ja. Ja. Točno tako je. V septembru francoske državne obveznice.
Govornik 2en
Oh, ja, ja, ja.
Govornik 4en
Zavrnjeno. Ja. Ja, ja. Torej če je to zgolj mehanično.
Govornik 2en
V redu. Moja razumevanje tega, ampak jaz nisem, veš, najboljši strokovnjak za vse odkupnine. Vseh obveznic, ki se pojavijo v vseh državah članicah. Kar vam lahko povem, je, da ne spreminjamo svoje politike, kolikor gre za to, da dovoljujemo Odlok se izvršuje brez nakupa. In brez nadomeščanja tistih obveznic, ki pridejo do izteka, vem tudi jaz z gotovostjo, da to prihaja iz prejšnjega življenja, da je november posebej težek mesec zlasti za Francijo. Vendar je vse mehansko. Ni nobene skrivne ureditve, da bi tukaj nekaj popravili, tam nekaj spremenili, prerazporedili in odrezali kote. Smo enostavno zvesti principu brez odrešitve.
Govornik 3en
Ali bi želeli odgovoriti na drugo vprašanje?
Govornik 2en
V redu. Zato mi dovolite, da se ne bom nujno poglobil v vsakršno specifičen vidik vašega vprašanja v zvezi z mojo odločitvijo o odstopu. Moja odločitev je, da bom odstopil s položaja predsednika Evropske centralne banke po sestanku Upravnega sveta za monetarno politiko v februarju. Torej boste imeli veliko veselje, tako tudi jaz pa bom imel veliko veselje, če se bomo videli dvakrat: enkrat decembra, enkrat v februarju. Torej še nismo končali. Se bomo še naprej videli. In to me zelo veseli. Nikoli ni prav čas za odhod. Vendar pa je to vdelano v vladanju ECB, da predsedniki in člani uprave morajo oditi, ker se jih ne more ponovno imenovati. Tako bi konec mojega mandata vsekakor prišel oktobra 2027. Razlog, zakaj predvidevam predčasno konec svojega mandata februarja 2027 namesto Oktober je, kot sem že sem povedal kolegom, zaposlenim in guvernerjem, ker želim obdržati svobodo govora, svobodo izražanja in svobodo udejstvovanja v zadevah, ki niso povezane z monetarno politiko. Kot vsi znate, kot predsednik Evropske centralne banke in moji kolegi iz izvršnega odbora in vladnega sveta so pod praktično enakimi omejitvami, imamo obveznost nevtralnosti. Komentiramo situacijo z osredotočenostjo na monetarno politiko. Vodijo nas en mandat in se od njega ne odklanjamo, saj je to cena, ki jo plačamo za svojo neodvisnost. V tem trenutku, v zvezi z mnogimi kotički sveta, ne le evropskimi, ne le Evropo, menim, da se lahko moj glas pomaga, moje delovanje lahko pomaga v zvezi s načeli, ki so mi draga. Eno od teh načel, ker menim, da Jean-Philippe Lacour, ti si me vprašal. Mislim, da ne morem ostati nevtrgan. Mislim, da se v tem času ne morem počutiti udobno v tej nevtralnosti. In zanima me resnica. In vidim, kako je resnica zelo pogosto poškodovana. Zavržena. Napačno predstavljanje, in iz položaja, ki sem ga zasedal v zadnjih več kot 20 letih
v življenju, v gospodarskih in finančnih zadevah, na mednarodni sceni kot generalna direktorica IMF, kot predsednica ECB, so stvari, ki jih lahko povem, in ljudje bodo poslušali ali ne, je že druga zgodba. Ampak čutim, da moram te stvari povedati. In tega ne morem storiti v svojem trenutnem položaju. Tako je.
Govornik 3en
Hvala. Tako se zaključi naša tiskovna konferenca. In.
Govornik 2en
In še eno stvari, ki bi rad povedal, ker ne želim, vedite, bodo zamenjali. Zato lahko sproščeni, da bo ECB nadaljevala z popolno kontinuiteto poslovanja. Postopek za identifikacijo mojega naslednika je že v teku. Ima veliko odličnih kandidatov, ki so v resnici veliko boljši od mene. Zato se ne boste morali ukvarjati z kontinuiteto dela. Ne boste se morali ukvarjati z, vedite, odločanjem v vakuumu. Ne. V nobenem primeru. Inštitucija je trdna, močna. Kot skala. In tako bo tudi naprej. Hvala.
Govornik 3en
Če se strnemo ponovno, če to želite, 17. decembra tukaj na naslednji tiskovni konferenci. Hvala vam zelo.