Brussels Live
IskanjeOpozorilaRačun
Vsi prenosi

Evropski parlamentOdbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Seja odbora IMCO

ponedeljek, 9. november 2026

Samodejno prepisano in prevedeno iz izvirnega zvoka. Možne so napake.

Imena izhajajo iz napovedi predsednika in so tako označena; odbori ne objavljajo uradnega seznama. Govorci, ki niso bili napovedani, so oštevilčeni.

Prejmite e-pošto, ko bodo tu izrečene vaše besede

Na dnevnem redu

  1. 1Sprejetje dnevnega reda
  2. 2Napovedi predsednika
  3. Poročilo od odborov
  4. 3Sprejetje zapisnika
  5. 4Delovna skupina za uveljavljanje Uredbe o digitalnih trgih (DMA)
  6. 5Mala in srednja podjetja in test EU za mala in srednja podjetja v praksi: učinkovitost in pomanjkljivosti • Predstavitev študije
  7. Delavnica
  8. 6Zakon o digitalni pravičnosti: Kako učinkovito zaščititi potrošnike na spletu, hkrati pa zagotoviti dosledno medsebojno delovanje z obstoječo zakonodajo?
  9. 7Ženske kot potrošnice: obračanje pozornosti na spolne pristranskosti in nepoštene komercialne prakse
  10. 8IMCO 2026: Mnenja javnosti v pregledu • Izmenjava mnenj
  11. *** Elektronsko glasovanje ***
  12. 9Spremembe Uredb (EU) 2016/679, (EU) 2018/1724, (EU) 2018/1725, (EU) 2023/2854 in Direktive 2002/58/ES, (EU) 2022/2555 in (EU) 2022/2557, ki se nanašajo na poenostavitev digitalnega zakonodajnega okvira, ter razveljavitev Uredb (EU) 2018/1807, (EU) 2019/1150, (EU) 2022/868 in Direktive (EU) 2019/1024 (Digitalni omnibus)***I 2025/0360(COD) COM(2025)0837 - C10-0303/2025
  13. 10Spremembe Uredb (EU) 2017/745 in (EU) 2017/746, ki se nanašajo na poenostavitev in zmanjšanje bremena pravil o zdravstvenih pripomočkih in vitro diagnostičnih zdravstvenih pripomočkih, ter spremenitev Uredbe (EU) 2022/123, ki se nanaša na podporo Evropske agencije za zdravila za strokovne skupine za zdravstvene pripomočke, in Uredbe (EU) 2024/1689, ki se nanaša na seznam zakonodaj Evropske unije o harmonizaciji, navedenih v njenem prilogi I***I 2025/0404(COD) COM(2025)1023 - C10-0360/2025
  14. 11Sprememba Direktive (EU) 2022/2555, ki se nanaša na ukrepe za poenostavitev in usklajevanje z [Predlogom zakona o kibernetski varnosti 2]***I 2026/0012(COD) COM(2026)0013 - C10-0016/2026
  15. 12Evropska unija za kibernetsko varnost (ENISA), evropski okvir za certifikacijo kibernetskih varnostnih storitev in varnost oskrbovalne verige IKT ter razveljavitev Uredbe (EU) 2019/881 (Zakon o kibernetski varnosti 2)***I 2026/0011(COD) COM(2026)0011 - C10-0015/2026
  16. 13EU KIDS Act***I 2026/0286(COD) COM(2026)0681 - C10-0225/2026
  17. 14Nelegalne in nevarne izdelke, ki vstopajo na enotno tržišče • Izmenjava mnenj z belgijskimi in poljskimi carinskimi oblastmi
  18. *** Zasebno srečanje ***
  19. 15Sestanek koordinatorjev
  20. ------
  21. 16Uredba o standardizaciji***I 2026/0307(COD) COM(2026)0780 - C10-0255/2026
  22. 17EU Strategija za otoke in najbolj oddaljene regije: vpliv na enotno tržišče • Izmenjava mnenj
  23. 18Digitalizacija postopkov za priznavanje poklicnih kvalifikacij***I 2026/0273(COD) COM(2026)0995 - C10-0223/2026
  24. 19Transparentnost in ciljanje političnega oglaševanja • Pregledna seja
  25. 20ODLAGANO: Napredni sistemi umetne inteligence: priložnosti in izzivi za digitalno enotno tržišče in varstvo potrošnikov • Izmenjava mnenj
  26. 21Drugi poslaniški točki
  27. 22Datum naslednjih zasedanj
  1. Govornik 2en

    Pozdravljeni, pozdravljeni vsi. Dober dan. Začnemo, ker je že pet minut preteklo. Ampak jaz, ker sem zelo utrujen, govorim v romunščini. Prosim, poslušajte malo.

  2. Govornik 2ro

    Ali ste prejeli dnevni red? Ne bom prebral še enkrat. Če se strinjate, lahko takoj preidemo na dnevni red. Članom je bilo tudi sporočeno o storitvi tolmačenja, ki ga uporabljamo, in se zahvaljujem tolmačem. Imamo tolmačenje v številnih jezikih. Želel bi, da poslušate. Če vam je to lahko v vašem materinskem jeziku. Pozorno vas opominjam, da se naša seja predvaja v živo na internetu. Na voljo je tudi na tablici in prenosniku. Sistem za glasovanje bo na voljo jutri. Danes ne bomo glasovali, glasovanje bo mogoče le v zasedalnici. Zato boste potrebovali svoje glasovalne karte. Lahko vas obvestim, da imamo že na začetku nekaj rokov za spremembe, in sicer do 11. novembra je rok za spremembe poročila o CIPSACT. Ali bi bil gospod Paulius Sodagar tako ljubek in podal svoj mnenje?

  3. Govornik 2en

    Ne vem, če je to pravilno

  4. Govornik 2ro

    ali bo do 12. novembra izpolnjen roki za poročilo o multimodalnem rezerviranju in varstvu potnikov v železniškem prometu za eno samo vozovnico, ali ne; poročevalec mnenja je gospod Cosma, gospod Cosma Zlotovski iz ECR. Imajo prvi točko dnevnega reda. Imajo predsedujočega delovne skupine za izvajanje Digital Markets Act, gospoda Andreasa Schwaba, ki je tukaj z nami. In seveda, danes, za prvi točkovni stavek na dnevnem redu, smo predsedniku skupine zaprosili, da v okviru največ petih minut predloži poročilo o srečanju, ki je potekalo 4. novembra tega leta.

  5. Govornik 1en

    Andreas, prosim te.

  6. Barry AndrewsRenewde

    Ja, hvala vam zelo, gospa predsednica. Tudi jaz sem utrujen, zato govorim v nemščini. Vendar glede tega vprašanja, seveda, bom z veseljem povzel tudi točke v angleščini. Če sem vas pravilno razumel, gospa predsednica, imam pet minut, in ker sem trenutno edini prisotni član, si dopuščam, da opozorim na to. Seveda sem zelo vesel, da vi, gospa predsednica, predsedujete temu srečanju. Tudi na zadnji seja delovne skupine za Digitalni tržni akt, delovne skupine DMA, je bilo število udeležencev precej nizko, kljub zelo zanimivi razpravi. Zato moramo skupaj premisliti, seveda tudi z predsednikom in koordinatorji, kako lahko nadaljujemo z našim delom v delovnih skupinah.

  7. Barry AndrewsRenewen

    Kljub temu sem vendarle zelo vesel, da poročam o srečanju, ki smo ga imeli prejšnji teden. Zadnja delovna skupina za DMA je potekala prejšnjo sredo. Poudarek je bil na primerjavi, kako EU in ZDA pristopata k konkurenčnosti na digitalnih trgih. V podobni smeri, vendar z različnimi sredstvi in orodji, s poudarkom predvsem na izvrševanju in pravnih sredstvih. Obe strani, torej ZDA in EU, ker so bili prisotni predstavniki Evropske komisije ter državnih tožilcev Združenih držav, si delijo en cilj, in sicer, da mora trg ostati odprt za konkurenco in morajo imeti uporabniki realno izbiro. Vemo, da so orodja različna. Evropa združuje ex-ante regulacijo prek DMA z tradicionalnim pristopom k izvajanju konkurence. ZDA se predvsem zanašajo na primerne sodbe v primerih na podlagi protimonopolnega prava, ki jih čedalje poganjajo sodišča in državne oblasti. Državni organi, ker tudi oni imajo veliko možnosti za sprožitev postopkov, ki so jih v preteklosti sprožali tudi na zvezni ravni, a ker je trenutno na zvezni ravni nekakšna Trumpova zamašnica, se zdi, da je tam manj aktivnosti. Naj mi dovolite, da se malo poglobim v podrobnosti. Rezultati so tudi drugačni. V Evropi je DMA začel prinašati sadove in Komisija je z njim začela delati. Julija je Komisija ugotovila, da Google v dveh primerih ni spoštoval pravil. Google Search je dajal prednost svojim storitvam pred storitvami konkurentov. Kar ga je stalo 460 milijonov evrov. Razvojniki Google Playbook, ki so preusmerjali uporabnike stran od boljših ponudb, kar jih je stalo še dodatnih 400,30 milijona evrov. To znaša kar 809 milijonov evrov naenkrat in tretjo kaznivo dejanje po Apple in Meta v okviru DMA. In sporočilo, ki ga je to nakazovalo, se je zdelo jasno, Komisija pa ga je v delovni skupini tudi zagovarjala. Pravila DMA za odprta tržišča, tudi v digitalnem sektorju, niso zgolj čista ali zgolj dekorativna. V Združenih državah se namreč denar prenaša preko poravnav. Pogajano s strani državnega tožilca, 700 milijonov dolarjev o cenah in zasebnosti v Google Play ter o

  8. zasebnost, 1,3 milijarde dolarjev v enem primeru in 391 milijonov v drugem. Tako vidite, da je vsota denarja na drugi strani Atlantika še višja in predsednik Združenih držav ničesar ne pove o tem. Morda bo lahko tudi Evropska komisija postala nekoliko pogumnejša. Medtem pa v Združenih državah Amerike še vedeta veliki zvezni sodni postopki o iskalnikih in e-izobraževalnih tehnologijah potekajo na sodiščih. Še vedno so v teku pravna sredstva in pritožbe. Končni izrek je torej še v prihodnosti. V tem smislu smo imeli veselje, da smo gostili dva predstavnika državnih tožilcev iz DG COMP in DG CONNECT, pa tudi iz Google, da bi imeli tudi nekoliko bolj odprto razpravo o podjetju, ki je bilo omenjeno v predstavitvah tako Evropske komisije kot generalnih državnih tožilcev iz Tennessee in Kolorada. In kar vam lahko povem, gospa predsednica, je to, da se izvrševanje ne dogaja v osami. Pouk iz postopkov v Združenih državah in iz naših lastnih naj bi usmerjali način, kako uporabljamo DMA, in tam, kjer je potrebno, ga izboljšati. In samo želim deliti z vami mnenje, da so bili tudi ameriški državni tožilsti zelo jasni, da delijo osnovno logiko DMA, da delijo globe, ki jih je Komisija izrekla, in da ne delijo mnenja, da gre za nekakšen trgovinski instrument. Vendar pa se, tako kot mi, zanimajo za odprtost tržišč, za pošteno konkurenco, zato pa bo delovna skupina tudi naprej sledila te razvojne dogodke. In verjamemo, da imamo v tem primeru zelo močno sodelovanje tudi z Združenimi državami, bolj z državnimi tožilci kot z zvezno raven. A vendar pa je v politiki vedno tako, da se stvari lahko kmalu spremenijo. kmalu. Če ne prej, potem pa kmalu. Zato sem le hvaležen, da sekretariat, gospa predsednica, te sestanke vedno popolnoma pripravi, upoštevaje predloge kolegov, ki sodelujejo. Številni se pritožujejo. Številna podjetja bi radi pokazala, da Komisija včasih gre predaleč. Mi pa smo tukaj, da Komisiji Evropske unije zagotovimo odgovornost in zagotovimo, da se uveljavljanje DMA spoštuje.

  9. naprej. In tako mislim, da bi morali nadaljevati. Hvala vam zelo. Tistim, ki so pomagali, tistim, ki so bili prisotni, in tudi vam, predsednica, da ste mi dali čas, da o tem poročam.

  10. Govornik 2ro

    Hvala, Andreas. Da, tudi jaz verjamem, da je ta delovna skupina pomembna in da se ji mora udeleževati in prispevati več ljudi. Potrebuje zaključke. In jih zagotovo deliti z Evropsko komisijo, da vidimo, kako lahko izboljšamo stvari. To je bil tudi namen vzpostavitve delovne skupine.

  11. Govornik 2en

    Hvala. Thank you, Sean.

  12. Govornik 2ro

    Naslednja točka na današnjem dnevnem redu je po mojem mnenju izredno pomembna in upam, da bo spremljana tudi na spletu. Mala in srednja podjetja in test EU za MSP v praksi – učinkovitost in pomanjkljivosti. Imamo študijo in bi rad zahvalil za izmenjavo pogledov in predstavitev študije. Tistim, ki so prevzeli odgovornost in so danes prišli sem ter govorijo tukaj pred gospodom. Timotei Iong, raziskovalec, je raziskovalec povezan s Centrom za empirično pravo na Univerzi v Leuvenu. Prisotna je tudi komisija preko Digi Grow. Bi rad začel s 10-minutnim predstavitvijo študije. Nato bo komisija imela pet minut, da izrazi svoje stališče, nato pa seveda kolegi, če želijo deliti svoje lastne poglede. Zato bi rad zahvalil raziskovalcu in mu omogočil besedo za deset minut.

  13. Govornik 1en

    Hvala, predsedujoči.

  14. Govornik 3en

    Častiti člani, moje ime je Timothy Iong, doktor ekonomskih znanosti, raziskovalec na SEPS. Danes zastopam svoje kolege in predstavim to študijo o MSP in testu EU za MSP.

  15. Govornik 1en

    V praksi, učinkovitost in pomanjkljivosti. Nadalje.

  16. Govornik 3en

    Nekaj ozadijskih informacij. MSP predstavljajo več kot 99 % podjetij v številka v EU. Zato je razumno verjeti ali predpostavljati, da je večina predpisi bodo vplivali na MSP. Resnično je, da v okviru zakonodajnega procesa EU so MSP imele pomembno vlogo. Da nekaj primerov: Komisijino sporočilo iz leta 2008 »Think Small First« je eno izmed vodilnih dokumentov. V okviru boljšega regulacijskega okvira obstajajo filter za MSP, test za MSP in preverjanje MSP. SME filter je zgodnji korak za ugotavljanje, ali je predlog zakonodaje relevanten. za MSP. Test MSP je ocenjevanje vpliva predloga na MSP. Preverjanje MSP pa je predlogo za predstavitev testa MSP. Poleg tega obstaja omrežje pooblaščenih za MSP, ki vključuje nacionalne predstavnike in nekatere poslovne združenja, ki jih bodo po potrebi posvetovali, zlasti o tem, ali je predlog relevanten za MSP. Vendar pa obstajajo glasovi, ki trdijo, da mala in srednje podjetja nosijo pomembna bremena, ki izhajajo iz pravna ureditev EU. Glavno raziskovalno vprašanje tega pregleda je torej, ali je okvir za boljše urejanje pravnih aktov uspel dobro uravnotežiti dobro politiko in regulativna bremena za MSP. Naslednja prosojnica, prosim. Cilji študije. Zbrali smo ocene vpliva, objavljene med letoma 2020 in 2025 in smo pogledali, kako so upoštevali vpliv na MSP, zlasti kadar je bila ločena seja ali priloga z testom za MSP. V posebnem bi radi videli, ali je orodjarna Better Regulation, objavljena novembra 2021, naredila kdaj koli razliko. Imamo tudi šest študij primerov. Omogočajo nam, da se pogloblimo v podrobnosti. Seznanite se z dobrih in slabih praks ter se posvetujte z šestimi intervjuvanimi glede njihovih perspektiv in idej. Na koncu povzememo ugotovitve v desetih predlogih priporočil. Naprej. Naslednja prosojnica, prosim. Metodologija. Preverili smo 224 ocenjevanj vplivov in identificirali 172 ocenjevanj vplivov, povezanih z podjetji ali MSP-ji. Nato smo zasnovali predlogo za zbiranje podatkov in raziskovalna skupina je prebrala 172 ocenjenih vplivov. Poleg tega smo uporabljali stroje za branje teh dokumentov.

  17. je predstavil nekaj statistik. Izbrali smo šest primerov, ki zajemajo različna področja politike, od umetne inteligence do regulacije poznih plačil. Poleg tega imamo predlogo za študijo primera, ki zagotavlja, da so vsi primeri primerljivi. Poleg tega smo izvedli šest intervjujev. Vključili so podjetniška združenja in nacionalne predstavnike, povezane z odposlanci za MSP. Naslednji slide, prosim. Najprej vam bom prikazal razdelitev 224 ocen vplivov. Kot je bilo prej omenjeno, obstaja 172 podjetniških ocen vplivov. Od teh 172 ocen vpliva je 55 objavljenih pred letom 2022. Kar imenujemo podvzor pre-2021. Ker je izdaja orodjarja Better Regulation iz leta 2021 bila objavljena novembra 2021. Torej smo precej prepričani, da teh 55 ocen vplivov niso bile pod vplivom orodjarja za boljše urejanje iz leta 2021. Nato ločimo 95 ocen vplivov, objavljenih med septembrom 2022 in decembrom 2025. To imenujemo podvzor post-2021. Ker smo precej prepričani, da so bile pripravljene z orodjarstvom Better Regulation iz leta 2021 v veljavi. Vmes imamo 22 ocen vplivov, ki jih imenujemo mešana ali prehodna podvzor. Naslednji diapozitiv, prosim. Prva statistika o tem, kako pogosto so MSP omenjene v teh vplivnih ocenah. Iz te tabele lahko vidimo naraščajoč trend, kar pomeni, da so MSP v povprečju pogosteje omenjene v ocenah vpliva: od 46-krat pred letom 2021 do 106-krat po letu 2021 na eno oceno vpliva. Naslednja prosojnica, prosim. Kje so MSP omenjene v ocenah vpliva? Enoto oceno vpliva razdelimo na 10 enakih delov. In preverjamo, kolikokrat se v povprečju o malih in srednje velikih podjetjih (MSP) govori v različnih delih ocene vpliva. Modra črta predstavlja rezultate pred letom 2021, zelena črta pa rezultate po letu 2021. Vidimo, da je povprečje po letu 2021 višje od povprečja pred letom 2021. Poleg tega se prvi vrh rezultatov po letu 2021, ki znaša od 20 do 30 odstotkov, pojavi prej kot rezultati pred letom 2021. To pomeni, da se v povprečju MSP pojavijo prej v oceni vplivov.

  18. Končni skok v rezultatu po letu 2021 je očitno posledica predstavitve testa MSP kot priloge. Tako lahko zaključimo, da je orodjarna za boljšo regulacijo iz leta 2021 v resnici vplivala na način, kako Komisija pripravlja svoje ocene učinkov. In tako MSP kot Komisija postajajo bolj zavedni pomislekov, ki se nanašajo na MSP. Sedaj vam bom pokazal še nekaj drugih rezultatov, ki morda niso tako pozitivni kot ta. Naslednja stran. Naslednja stran, prosim. Ugotovili smo namreč, da se MSP-ji v poglavju o razlogih za ukrepanje omenjajo manj pogosto. To nakazuje, da Komisija morda ne bo sposobna povezati potrebo po vašem ukrepu z MSP. Poleg tega se MSP redko omenjajo v poglavju o spremljanju in evalvaciji. Medtem opazimo, da je kvantifikacija v naraščajočem trendu. Vendar pa se stroški pogosto ne razlikujejo med MSP in večjimi podjetji. Pridon MSP javnim posvetovanjem je bil omejen, vendar so običajno odgovorile poslovne asociacije. Vendar pa nismo uspeli ugotoviti, ali so bile te odgovori vplivne. Torej še nekaj uporabnih ugotovitev. Tematika MSP in inovacij je pogosto razpravljana. 95-krat od 172. Še nekaj več kot konkurenčnost MSP. A vendar so manj pogovorov o ukrepih za vstop na trg in nadzor MSP. Nadalje, prosim, naslednja prosojnica. Imamo torej šest študij primera, vendar se ne bom podrobneje lotil. Sem izbral le nekaj njih, torej nekaj ugotovitev iz predstavitve. Stroški, kvantifikacija pogosto niso usklajeni z razpravo o koristih. To pomeni, da ocena ne more ugotoviti, ali zakonodaja upravičuje stroške. Pri nekaterih predlogih, kot je na primer Uredba o splošni varnosti izdelkov, imajo prednost drugi principi pred gospodarskimi vprašanji. Zato je prostor za upoštevanje MSP precej omejen. Splošnejša opazka je, da ocena ne razlikuje gospodarske vloge podjetij in zato vplivi na MSP, ki so obravnavani v ocenitvah vplivov, so preveč splošni, da bi se lahko uporabljali na dejanska podjetja. V drugih primerih ostaja ukrepi za MSP le kvalitativni in niso bistveno vplivali na oblikovanje politikih možnosti. Končno, v primeru uredbe o zamudnih plačilih, kljub temu da je vpliv

  19. splošno pozitivna ocena v poročilu o oceni, vendar zainteresirane strani, vključno z gospodarskimi združenji, v bistvu zahtevajo umik predloga. Zato vas spodbujam, da preberete primere, če vas zanima katera od primerov na seznamu. Naslednja prosojnica, prosim. Zdaj bom povzel nekatere ugotovitve, preden vam predstavim nekaj priporočil. V prvem redu smo dobili vtis, da je test za mala in srednja podjetja le vajeni vajo, kjer se označujejo polja. Z malo vpliva na izbiro prednostne možnosti. Drugič smo ugotavljali, da se test za MSP in preverjanje konkurenčnosti prekrivata, zato pa bi lahko obstajal boljši način, kako ju integrirati ali ločiti. Tretjič pa stanja MSP niso dobro poznana in njihove vloge na trgih niso dovolj diferencirane. Četrto, analitična podpora za analizo MSP je pogosto šibka in brez dokazov. Ustvarja vtis, da analiza MSP služi za utemeljitev odločitev Komisije. Peto se nanaša na konzultacije z deležniki. Število malih in srednje velikih podjetij, ki so bila konzultirana, je običajno majhno. Naslednji slide, prosim. Oproščam, da sem tukaj izpustil šesto točko. Pogovori z zainteresiranimi stranmi so včasih precej odmaknjeni od preostalega ocenjevanja. In skrbi niso povezane z možnostmi politik. Številka sedem: primanjkuje okvir za spremljanje in vrednotenje učinkov na MSP. Številka osem: RSB dela, vendar ji primanjkuje močnejši mandat za izboljšanje kakovosti ocen vplivov. Devet smo ugotovili, da se obravnava MSP pogosto izgubi med pogajanji med sozakonodajalci. Deset nismo našli primerov, kjer bi ocenjevanje vplivov upoštevalo kumulativne učinke zakonodaje EU na MSP. Naslednja prosojnica, prosim. Torej vam zdaj predstavim nekaj priporočil. V prvem redu se mora načelo »najprej pomisliti na male« v celoti uveljaviti. To pomeni, da se mora zakonodaja zasnovati za male subjekte. Ocena stroškov temelji na zmogljivostih malih podjetij. Drugič, orodjarna za boljšo regulacijo naj bo zasnovana z orodji za MSP, vendar ne da bi zadušila analizo z dodatnimi orodji. Podjetja se ne smejo razlikovati le glede na njihovo velikost, temveč tudi glede na njihovo gospodarsko vlogo.

  20. da analiza lahko bolje preučuje posredne ali nadaljnje učinke vzdolž verižnika vrednosti Za ocenjevanje vpliva bi morala biti prosojna podporna baza podatkov in analitskih korakov ter na voljo za preverjanje in nadaljnje študije. Peto, vsaka javna razprava naj skuša zagotoviti ustrezno zastopanost MSP, poleg odgovorov od združenj. Šesto, ocenjevanje vpliva bi moralo pokazati, kako konsultacije z MSP ali test MSP vplivajo na politične izbire in odločitve. Sedmo, predlog bi moral uvesti specifične ukrepe za spremljanje in evalvacijo za MSP. V osmem naj bi morala biti okrepljena institucionalna nadzora nad upoštevanjem potreb MSP in njihovega vpliva. RSB naj bi imel večjo vlogo in bil bolj neodvisen. V devetem naj bi se upoštevanje potreb MSP vzdrževalo skozi celoten zakonodajni postopek. Preizkus za MSP ne sme odločiti relevanten v fazi predlaganja. Naj bo relevanten tudi med fazo pogajanj. Drugič, Komisija naj redno pregleduje kumulativna bremena za MSP in zagotavlja več podpore. To je vsebina moje predstavitve. Hvala lepa. Hvala, gospod predsedujoči. In sprejemam kakršnekoli pripombe in vprašanja.

  21. Govornik 2ro

    Hvala vam zelo. Čeprav je trajalo več kot 10 minut, menim, da je študija zelo pomembna. In upam, da jo bomo lahko imeli za celoten odbor. Pravim se, da sem vesel, ker bo po predstavitvi študije nastopila Evropska komisija, ker osebno zelo cenim rezultat in priporočila, ki ste jih podali, ter sem zelo radoveden, kaj ima Komisija povedati glede rezultatov te študije. Hvala. Torej bo predstavnik Komisije imel pet minut. Gospod predsedujoči, od Digi Grău, naj mi takoj pokažete ime. Gre za gospoda, gospa, gospoda, gospa, Marie-Hélène Pradin. Pradin. Oprostite.

  22. Govornik 1fr

    Hvala, predsedujoča. Hvala in častitim članom in člankam Parlamenta. V prvem redu bi se želel zahvaliti za naročitev te študije. Verjam, da se lahko le pogratuliramo pozornosti, ki je namenjena MSP, in načinu, kako so upoštevane pri oceni učinkov. Poskušal bom omejiti svoja opažanja na splošno in bi rad izpostavil nekaj točk ter vam opozoril na naslednje. Predvsem menim, da je pomembno poudariti, da je v vsakem primeru naša enota za MSP in skupina, ki je odgovorna za metodologija testiranja MSP v splošnem ni bila vključena niti je bila posredovana za to študijo. Nihče nas ni vprašal, nismo imeli priložnosti izraziti svojih mnenj o dokumentu, in to je malo žalostno, ker od samega začetka bi lahko prispevali tudi s svojo strokovnostjo. Drugič, menim, da v luči predstavitve, ki je bila narejena, lahko le opazimo napredek, ki je bil dosežen od leta 2021, odkar je bil leta 2021 uveden Paket orodij za boljšo regulacijo. MSP se pogosteje omenjajo v ocenah učinkov, kvantifikacija stroškov se je izboljšala, četudi še ni optimalna, in filter za MSP se od leta 2022 uporablja pri vseh predlogih. Mislim, da števila govorijo sama zase: od 224 objavljenih ocen vplivov se je delež tistih, ki vključujejo test za MSP, povečal z 23 % na 93 % za pobude, ki so bile izbrane s filtrom, in omen MSP v poročilih o ocenah vplivov se je tudi več kot podvojil. Torej to pokaže realen napredek pri sistematičnem upoštevanju vpliva predlogov na MSP v kontekstu priprave zakonodajnih aktov. Seveda še vedno obstajajo določene težave, ki vztrajajo. Te so bile poudarjene v študiji. Da bi izboljšali kakovost teh ocenitev vplivov, zlasti, je treba obravnavati pomanjkanje zanesljivih podatkov, pri čemer je treba raziskati predvsem

  23. ciljane MSP, uporaba posrednih spremenljivk za kakovostne elemente, kadar ni mogoče neposredno kvantificirati, ter na koncu bolj pregledna komunikacija o pomanjkanju podatkov z razlago, zakaj kvantifikacija ni bila mogoča. Tretjič, gre tudi za to, da se v predstavitvi – bolj kot v študiji – poudari, da so MSP zgolj eno orodje med drugimi. Obravnavajo eno dimenzijo, dimenzijo MSP, v zelo specifični fazi zakonodajnega postopka. Ne smemo pozabiti, da to že se začne prej, že se že začne že se že se začne že se že se začne že se že se začne že se že se začne že se že se začne že se že se začne že se že že pri samej izvoru predloga, ker ko Zato obstaja cela vrsta orodij, ki so bila vzpostavljena in so bila omenjena že v predstavitvi: filter, test in preverjanje MSP, ki je tudi nedavno. In danes z veseljem napovedujem, da želimo iti še dlje in da bo do januarja 2027 na voljo novo orodje. To je bilo napovedano v strategiji za enotni trg z namenom izboljšati enotni trg. V januarju 2027 bi morali objaviti zbirko t. i. predpisov prijaznih do MSP, ki so dobre prakse in standardne klavzule, ki jih bodo najprej na voljo našim službam, pa tudi zakonodajalcem za pripravo zakonodaje. bojo bolj ugodno že od samega začetka za MSP. To so določbe, ki bodo zajemale ključne elemente uredbe o obnovi podpore za MSP v vsaki fazi, tako rekoč. Vidim, da so bila povratna informacija, zato bom hitro zaključil. Dobro smo upoštevali deset priporočil. Veliko jih je bilo že upoštevanih od leta 2025 in od študije. Če bodo vprašanja, lahko podam več podrobnosti.

  24. Na koncu bi rad spomnil, da je poenostavitev, ki jo Komisija prav tako trenutno išče in ki je ena izmed njenih prioritet, nekako druga plat moje pripombe. Omenil bom 12 omnibus paketov, ki jih je Komisija že predstavila, in ki bodo prinesli vrsto izboljšav za MSP ter olajšali njihovo administrativno breme. To se ocenjuje na 22,3 milijarde evrov letno. Od tega je 7,7 milijard evrov namenjenih izključno MSP. In vsi veste, da obstaja ta cilj, da do konca tega mandata zmanjšamo administrativno breme MSP za 35 %. Na zaključek, zadovoljni smo s študijo. Pokaže nam napore, oprostite, ki so bili že podjeti. Mogoče hitro opozorilo, da morajo, da bo ta sprememba resnično realna, vse institucije napredovati v isti smeri. Mogoče najboljši primer je Uredba o embalaži in embalažnih odpadkih. Nedavno bi lahko bilo bolj ugodno za MSP, če bi bilo zasnovano tako od samega začetka. Tu bom zaključil. Zato se tudi zanašamo na sozakonodajalca, da bo prevzel to palico in izboljšal zakonske določbe za MSP. Hvala.

  25. Govornik 1ro

    Hvala lepo, in zdaj, po predstavitvi študije in stališča komisije, če ima kolegica oz. kolega iz Renew kakšen pogled, bi rad tudi jaz nastopil. Vabim ju oz. ga, da postavi vprašanja ali zahteva pojasnila. Hvala.

  26. Govornik 1nl

    Ehm bom govoril v nizozemščini. No dobro, vendar hvala, in da, seveda želim nekaj povedati v zvezi s MSP, ker so bila na začetku mojega mandata, ko sem vstopil v Parlament, MSP in poenostavljanje zadev za MSP na vrhu moje agende. Tudi v skupini Renew smo v celoti prevzeli moto »Najprej pomislite na male«. Zato je zelo pomembno, da bo ta predstavitev. Hvala tudi za opravljeno študijo. Hvala tudi za odgovor Komisije. Ehm, študija, eh, seveda, kaže, da je še veliko dela pred nami. Eh, ampak vidim tudi Komisijo, ki res dejansko navaja, da od leta 2021, pa tudi podatki iz študije kažejo, da smo videli izboljšave. Vendar menim, da to še ni dovolj. Načelo »Najprej majhna podjetja« še vedno ni dovolj uveljavljeno, kar se odraža tudi v študiji. In verjamem, da je pomembnost tega načela v tem, da se podjetniki, zlasti MSP, soočajo z naraščajočim številom predpisov. Zato kumulativni učinek različnih pravil, ki jih sprejemamo tukaj v tej Doma, pomeni, da se v končni analizi zagotovo mali podjetniki ne morejo lotiti pregledovanja vseh teh pravil, videti jih in razumeti. Kaj pa lahko še storimo glede te kopičenje pravil? Vidim, da komisija že dela na omnibusih, veste. To, kar imenujemo razprava o poenostavitvi. To je zelo pomembno. Vendar pa menim, da lahko naredimo še dodatne korake v tem smislu. V preostalem je seveda pomembno, kot je bilo tudi priporočeno, da vključiмо MSP že v zgodnejši fazi. In škoda, da študija opozarja, da se to še vedno ne dogaja dovolj pogosto. V učinkih, eh, stroški za MSP in seveda tudi v načinu, kako so MSP upoštevani v predpisih. In v tem smislu, eh, je pomembno, da vključevanje MSP udeležimo prej, eh, tako da – kot je bilo navedeno na primeru Uredbe o pakiranjih – se kasneje ne bomo morali ponovno umikati.

  27. v vrsto. Eh, ker je to dvakrat več dela. Brez zamanjavega vseh in najprej potapljanja MSP v krizo in stres zaradi tega, kar se zdaj kuha v Bruslju. In to ni potrebno. Eh, ker menim, da je pomembno, da upoštevamo to že od samega začetka. Radovedel bi se torej, kako lahko MSP vključimo že od samega začetka bolj. Hvala, gospod predsedujoči. Hvala, gospod Comisar.

  28. Govornik 1ro

    in ugledni raziskovalec lahko odgovori na vprašanje, ker, kolikor razumem svojega kolega, se zdi, da mali in srednji podjetniki niso zadovoljni z tem, kar skupaj tukaj počnemo, da bi jim olajšali življenje. Kdo bi želel odpreti debato ali? Menim, da raziskave, študije, če lahko omenite nekaj o tem, kar je bilo postavljeno kot vprašanje. Kako lahko pospešimo in v končni konsekvenci dosežemo boljši učinek prienostavitvi in regulaciji, ki vplivata na MSP?

  29. Govornik 1en

    Po mojem mnenju ali na podlagi ugotovitev študije bi se načelo »Najprej pomisliti na mala podjetja« moralo v celoti uveljaviti tako, da ko Komisija pripravlja zakonodajo, najprej premisli o vplivih na ta majhna podjetja. Na primer, kot vidimo v nekaterih primerih ali v nekaterih ocenah vplivov, je ocena stroškov precej splošna in velja za vsa podjetja v gospodarstvu. V resnici pa največ bremenja pada na MSP, ki navadno nimajo finančnih sredstev, da bi se kosila s temi stroški. Zato menim, da je treba spremeniti način, kako Komisija upošteva vplive na MSP, torej v celoti uveljaviti načelo »Najprej pomisliti na mala podjetja«. Včasih se MSP zdi bolj kot nekakšna dodatna analiza, nekakšen dodatek k glavni analizi, kar je zame nasprotje načelu »Najprej pomisliti na mala podjetja«. Hvala vam.

  30. Govornik 1ro

    Hvala. Gospa komisarica, odgovor?

  31. Govornik 1fr

    Hvala, gospa predsedujoča. Ehm, morda malo opominjanje in opomba o dveh glavnih točkah. Ehm, glede načela Think Small First, torej ideje, da zakonodajo naredimo tako, da je uporabna za MSP, ehm, mislim, da sem to pojasnil v svojem prejšnjim govoru. Resnično se trudimo, da se tega držimo v vseh fazah, ehm. Najprej je filter. Takoj, ko se pojavi ideja o predlogu, sledi test, ehm, nato preverba za MSP, ki je zdaj obvezna priloga ocene vplivov, ki se pošlje ne le Komisiji, ampak tudi Svetu in Parlamentu. In upamo, da se kmalu bo razširitev, oziroma zagotavljanje naših storitev in standardni nabor določb za Kolegij, ki bo upošteval tudi MSP, ki v resnici presegajo oceno vplivov in test SMI, ki ga imamo v analizi vplivov. Poskušamo torej imeti ta celovit paket od začetka do konca za MSP. Vendar pa bi se morda rad dotaknil še ene točke. Omenil sem to na koncu svojega prejšnjega govora: predlog je namreč pripravljen s strani služb Komisije, sprejet s strani kolegija komisarjev, vendar nato gre v Svet in Parlament. In tam, če mi je dovoljeno, se pogosto uvedejo popravki, tudi bistvene popravki. Ne trdim, da so upravičene ali ne, a zelo pogosto se njihov vpliv na MSP ne oceni dovolj. Vemo, da je bilo to nedavno priznano, in verjamem, da bi bila ideja o delu na metodi za ocenjevanje teh vplivov v vseh treh institucijah dobra stvar, ki bi se morala v celoti operativno uvesti. Seveda je kolegialno delo institucij v tem, da se predlogi Komisije razpravljajo, da se vnašajo popravki in jih sprejemajo, a bili bi pripravljeni tudi oceniti vpliv, ki ga lahko ti popravki imajo na MSP, in ne le pred sprejetjem predloga.

  32. Hvala.

  33. Govornik 1ro

    Hvala vam veliko. Imel bom tudi dve vprašanji. Eno za... Tisti, ki so izvedli raziskavo, ki so opravili študijo. Rekli ste v svoji predstavitvi, da predvsem preveč malo posvetovanj z MSP poteka, ko se pripravlja nov pravni akt. In o zamudah pri plačilih ste govorili. Moje vprašanje zdaj pa je, in morda bo nanj odgovorila Komisija, da so MSP v vseh 27 državah članicah zelo nezadovoljna zaradi delovanja usmeritveni akt o zamudnih plačilih, ki je v veljavi od leta 2013 in ne deluje ustrezno, in mi smo – vsaj jaz osebno sem to zahteval/a – zahtevali uredbo namesto usmeritve, da bi se zagotovila enotna uporaba v vseh 27 državah članicah. Ker če je zamuda plačila za veliko podjetje, je vpliv manjši. Če je zamuda plačila za manjše podjetje, je vpliv zagotovo večji. Kako je vaše mnenje o tej zadevi in bi lahko razložili, kaj ste mislili z izjavo, da se podjetja morajo razlikovati ne le glede na promet in število zaposlenih, temveč tudi glede na vpliv, ki ga imajo na gospodarstvo in sektor, v katerem delujejo? Tudi jaz sem v svoji državi, v Romuniji, ko sem bil minister, poskušal uvesti obdavčenje na podlagi CAEN kod, saj se marža dobička in sposobnost kapitaliziranja se razlikujeta glede na sektor, v katerem delujem, na primer gradbeništvo, tekstil, pohištvo in tako naprej. Ne vem, kaj ste mislili, ampak morda lahko razložite. In Komisiji bom odkrito dejal, da nisem občutil delovanja Small Business Act. Ne zaznavam, da bi deloval princip »najprej razmisliti majhno« in ga nato uporabili. Sam, kot predstavnik MSP, ne vem, kako ste razmišljali, ne vem, kako menite, da deluje, ne vem, koga se posvetite, da vidite, ali so zadovoljni ali ne. Resnica je, da ste povedali, da lahko sami vnašamo amandmaje, vendar vem, da sem bil na pogajanjih kot poročevalec. Komisija je osebno prisotna in se pogosto upira, ko želimo vnesti spremembe.

  34. spremenitev, in veste, kako težko je prepričati Svet, ki se tudi upira, ko mi, Parlament, prideva s predlogom. Vendar moje vprašanje je: ko ste pripravljali Uredbo o embalaži in Uredbo o odpadkih, vas vprašam neposredno, ali ste posvetovali z MSP? Sem se z njimi večkrat sestal glede teh dveh dokumentov, teh dveh uredb, in za MSP je izredno obremenjujoče, da mora uporabljati Uredbo o embalaži in Uredbo o odpadkih, ker tukaj ne vidim, da bi obstajal kakršenkoli razlik med velikim podjetjem in malim podjetjem. Morajo uporabljati iste predpise. Hvala.

  35. Zato zahtevam odgovor.

  36. Govornik 2en

    V redu. Torej lahko kratko odgovorim na vprašanje predsednika. Torej, kdaj... Ko se lotimo direktive ali uredbe o zamudnih plačilih, gre za zelo zanimiv primer, ker je Komisija v ocenah vplivov navedla, da je povratna informacija zainteresiranih strani v splošnem pozitivna. In kar želijo, je predvsem enotno pravilo za vse sektorje gospodarstva. Upoštevali bodo enako pravilo, pri čemer se mala in srednja podjetja razlikujejo le po svoji velikosti. Vendar ko pogledamo različna mnenja in, veš, stališča zainteresiranih strank in združenj, ugotovimo, da je v resnici Povedali so dejansko, da veš, da se situacija z zamudami plačil zelo razlikuje med posameznimi sektorji. Zato ni mogoče imeti enega samega pravila, ki bi pomagalo vsem MSP v vseh sektorjih. Tako imamo financiranje: veš, pogosto financiramo ocene vplivov, a MSP se pogosto ne razlikujejo glede na njihovo gospodarsko vlogo, kar je pomembno, ko poskušamo razumeti dejanski vpliv na MSP. To je moj kratek odgovor. Hvala.

  37. Govornik 1ro

    Hvala. In zdaj odbor?

  38. Govornik 3fr

    Hvala, predsednica. Morda ste zastavila več vprašanj. Poskušal bom odgovoriti na posamezne točke. Glede Aktu o mala in srednje podjetja je bil ta akt dejansko uveden leta 2009, torej pred ustanovitvijo vseh orodij, ki smo jih ustvarili. Od takrat pa, kar se tiče boljše regulacije, pred filtrom MSP, testom MSP in preverjanjem MSP, kar lahko pojasni, zakaj MSP niso bile ustrezno upoštevane. Vsi ste seveda seznani, da smo pred kratkim marca sprejeli sporočilo, da bi še bolj izboljšali stanje, ki že od samega začetka predlogov poudarja preprostost že pri oblikovanju. Rad bi vam tudi v zvezi zenostavljenjem spomnil, da sem v svojem uvodu omenil, da je Komisija doslej pozvala k sprejetju 12 omnibusovskih besedil, a sprejeta so bila le tri. Torej potrebujemo čas, da se zakonodajni postopek zaključi in da se predlogi uresničijo, preden lahko konkretno prinesejo sadove. Lahko obžalujemo čas, ki ga to vzame, vendar gre za normalen časovni okvir za zakonodajo. V zvezi z zamudami pri plačilu razumevam vaše razočaranje. Poleg tega je to tudi razdeljeno na ravni komisije, zlasti v moji enoti. Pred tremi leti smo predlagali uredbo za izboljšanje stanja. Parlament je bil zelo podporen, toda Svet je to blokiral. Potekale so številne razprave; poskušali smo razrešiti situacijo. V luči tega zastoja in tega neukrepanja, vedite, da se je Komisija odločila umakniti predlog iz delovnega programa, ki je bil sprejet prejšnji teden. To pa ne pomeni, da ne želimo nič storiti, da bi stvari izboljšali. Trenutno razmišljamo o tem, kaj lahko storimo, da bi direktivo bolje uveljavili. Pa bomo videli, kako se bodo stvari in razprave lahko razvijale v nadaljevanju. Glede upoštevanja heterogenosti MSP, saj je res, da govorimo o MSP, vendar so te

  39. po naravi so zelo različni po velikosti, dejavnosti, med drugim med mikro podjetji in MSP. V resnici pa v našem testu MSP, ko je predlagatelj zakona ocenil kot zelo relevantnega, upoštevamo diferenciranje tako po velikosti kot po dejavnosti. Zato se trudimo, da to čim bolj odražamo. Na koncu, glede uredbe o embalaži in odpadkih embalaže, ki jo, kot vemo, kritizirajo zaradi dodatnih administrativnih bremen za podjetja, zlasti za MSP. Vendar pa dejansko ne smemo pozabiti na namen te uredbe, ki je izboljšati delovanje enotnega trga embalaže in ustvariti ekonomijo obsega, kar v končni razrešitvi pomeni enoten nabor pravil. Ideja še vedno temelji na podpori krožne ekonomije, ki zmanjšuje odvisnost od surovin in izboljšuje varnost oskrbe. Uredba zagotavlja obdobje prilagajanja in izjeme z enostavljenimi zahtevami, vključno za mala podjetja in mikro podjetja, ki so oproščena določenih ciljev ponovne uporabe. Zaznali smo težave pri uvajanju, zato je Komisija v decembru preteklega leta predlagala okoljski paket (environmental omnibus), ki je namenjen začasni prekinitvi obveznosti unijskih proizvajalcev, da imenujejo pooblaščeno osebo, ko neposredno prodajajo uporabnikom v drugih državah članicah. Namen tega je bil odpraviti pomembno breme, povezano z imenovanjem take osebe, saj imenovanje predstavnika predstavlja za posamezno podjetje velike stroške. Mislim, da je predlog na mizi in da smo v Komisiji vsi zelo zainteresirani, da bi bil sprejet čim prej. V Svetu je bilo veliko razprav in zastoj, kot verjamem, vendar so razprave ponovno potekale, zato lahko upamo na izboljšanje situacije.

  40. stvari bodo šle pošle, in verjetno veste, da v okviru Zakona o krožnem gospodarstvu Komisija pripravlja širšo in pomembnejšo reformo obveznostnih predstavniških sistemov. Ta reforma se bo osredotočila na poenostavitev, usklajevanje in digitalizacijo. Poskušali bomo torej zagotoviti bolj sistematično rešitev te težave. Hvala.

  41. Govornik 1ro

    Da. Hvala lepa. Seveda se lahko stvari naredijo še bolje, in upam, da se v tej smeri premikamo, ker, kot sem že dejal, breme – in, pa, pričakovanje – za MSP je, da regulirajo in poenostavijo stvari. Seveda brez deregulacije, ker je dobro imeti urejen trg. Hvala bi želel raziskovalcu Timothy Youngu in predstavnici odbora Digi Grău ter upametavam, da – kot ste dejali omenili, gospa predsednica – dosežemo boljše rezultate. Žal mi je, da je bil predlog odbora umaknjen zaradi zastoja, ki ga je povzročil Svet, a upam, da bomo še vedno lahko našli rešitev in napredovali. Bi se želel spomniti, da imamo zdaj pomemben razgovor, oziroma bi lahko rekli zelo pomemben delavnici, o zakonodajnem aktu o digitalni pravičnosti, o tem, kako učinkovito zaščititi online potrošnike, hkrati pa zagotoviti koherentno sodelovanje z obstoječo zakonodajo. Imamo tudi tukaj in bi se rad pozdravil z eksperti, vključno z tistimi, ki se nam pridružujejo preko spleta, hvala za sodelovanje na tej delavnici. Namen delavnice je izmenjati si mnenja o tem, kako bodoči zakonodajni akt o digitalni pravičnosti lahko okrepijo zaščito online potrošnikov, hkrati pa zagotavljajo doslednost in koherenco z obstoječim acquisom EU. Prav tako vam želim povedati, da je delavnica organizirana s strani tematskega oddelka za IMCO-odbor; delavnica je razdeljena na dve diskusijski skupini. Prva okrogla miza, prva razprava, se ukvarja z ponovno razmislejo o varstvu potrošnikov v digitalnem času, in tukaj imamo profesorico, doktorico Emiliu Miscenic, profesorico na Pravni fakulteti v Reiki – je povezana, če je povezava vzpostavljena, po 10 minutah.

  42. Govornik 2ro

    16.

  43. Govornik 1ro

    Naslednji je profesor doktor Peter Roth, profesor trgovinskega in informacijskega prava na Univerzi v Oldenburgu, z največ 10 minutami, po katerih pa, kot predvidevam, lahko posegajo tudi kolegi poslanci. Razumem, da je povezana tudi profesorica Emilia Miscenic, profesorica na Pravni fakulteti v Reiki. Prosim, profesor.

  44. Govornik 3en

    Hvala vam zelo, dobro vas slišim. Spoštovana predsedujoča, spoštovani člani komisije, predstavniki Evropskega parlamenta, Evropske komisije, gospe in gospodje, je mi čast predstaviti to poročilo, ki ga je zahteval Odborski odbor IMCO o horizontalnih vprašanjih, pomembnih za prihajajoči Akt o digitalni pravičnosti. Naslov 'Od povprečnega do ranljivega potrošnika v digitalnih okoljih' zajema osrednje vprašanje, ki ga nameravam razpravljati: ali so trenutna merila in opredelitve prava EU o varstvu potrošnikov, kot so 'povprečni potrošnik' in 'ranljivi potrošnik', še vedno ustrezna v digitalnih okoljih. Naslednja stran, prosim. Najprej mi dovolite, da na kratko orisam strukturo tega predstavitve. Začel bom z zelo kratkega pregleda politične poti, ki je vodila do sprejetja Digitalne pravičnostne ureditve. Nato se bom lotil jedra predstavitve, kjer bom analiziral benchmarke, zlasti v kontekstu praxis Sodišča Evropskih skupnosti. V drugem koraku bomo te benchmarke analizirali v kontekstu digitalnih okolij, kjer bomo razpravljali o novih nastajajočih konceptih, kot sta digitalna ranljivost in digitalna asimetrija. Na koncu bom poskusil ponuditi nekaj političnih priporočil in možnosti glede morebitnih posodobitev benchmarkov. Torej, kot da vsi vemo, predlog za DFA ni nastal iz ničesarja. Leta 2020 je v novi agendi za potrošnike Komisija vprašala, ali je potrebna nadaljnja zakonodaja, da se zagotovi enakovreden nivo varstva potrošnikov pri transakcijah v spletu in izven njega. Kasneje je Komisija sprožila preverjanje pravičnosti digitalnega trga, ki ga je spremljala javna razprava. Rezultat je bil objavljen oktobra 2024, sledila pa je javna razprava o prihodnjem Zakonu o digitalni pravičnosti leta 2025. Kot lahko vidimo na prosojnici, so bili največji deležniki razprave potrošniki in se strinjajo in podpirajo nova pravila o dark patterns, zasvojljivih oblikovanjih, personalizaciji, škodljivem influencerskem marketingu in podobno. Večina respondentov

  45. se ni izrazil mnenja o horizontalnih vprašanjih benchmarkov, ki jih danes razpravljamo, zato naslednja prosojnica, prosim. Kratek o fitnes preverjanju, ker smo se vsi bolj ali manj seznani s temi rezultati, zato na podlagi petih preiskanih meril, ki jih lahko vidite na prosojnici, so bile podvržene preverjanju Direktiva o nepoštenih trgovskih praksah, Direktiva o pravicah potrošnikov in Direktiva o nepoštenih pogodbenih pogojih, ter splošno ugotovilo, da eh trenutna EU zakonodaja na področju potrošniškega prava je v celoti učinkovita, vendar je njena učinkovitost omejena zaradi visokega nivoja pravne fragmentacije. Koherenca med samimi direktivami je dobra, vendar zunanja koherenca – zlasti z ključnimi digitalnimi akti, kot so DSA, DMA, AI Act in podobni – povzroča težave. Učinkovitost trpi zaradi ogromnih razlik v stroških skladnosti za podjetja in škode, ki jo povzročajo potrošnikom v omrežju, ki so jo takrat ocenili na 7,9 milijard evrov na leto. Splošna diagnoza je zato zelo jasna: cilji direktive še vedno ostajajo zelo relevantni, vendar pravna fragmentacija, digitalna ranljivost potrošnikov in šibko izvajanje spodkopavajo te cilje. Naslednja prosojnica, prosim. Hvala. Uh zdaj se lotimo bistva predstavitve, kjer moramo predvsem ločiti definicijo potrošnika in merilni standard. Definicija potrošnika se uporablja za določitev osebnega dosega ustreznega akta, medtem ko merilni standard služi kot orodje za interpretacijo, ki pomaga določiti raven varstva, ki jo dobi potrošnik. Na eni strani imamo torej pravno definicijo potrošnika, ki jo določata dva kumulativna merila: osebno in funkcionalno merilo. V različnih direktivah EU o varstvu potrošnikov je potrošnik vedno fizična oseba, ki deluje zunaj trgovske, podjetniške ali poklicne dejavnosti. Ko smo osebo definirali kot potrošnika, lahko govorimo o merilnem standardu in položaju potrošnika v določeni pravni transakciji. Na prosojnici lahko vidite, da je v devetdesetih letih Sodišče

  46. Pravosodje je danes vzpostavilo objektivni standard povprečnega potrošnika, ki je razumno dobro informiran, razumno pozoren in previden, kar je bilo doseženo z uporabo doktrine tako imenovanega homo economicusa in informacijske paradigme, kar pomeni, da je potrošnik viden kot oseba, ki sprejema racionalne in informirane odločitve in izbire na podlagi razpoložljivih in preglednih informacij. To je kasneje kodificirala Direktiva o nelojalnih tržnih praksah (UCPD) skupaj s subsidiarnim standardom za posebno ranljive potrošnike. In danes se vprašujemo, ali ti merilniki, ki so bili vzpostavljeni že pred davnimi časi, še vedno ustrezajo potrebam potrošnikov v digitalnih okoljih, ki jih oblikujejo algoritmi, osebna priporočila, personalizacija na podlagi podatkov in tako naprej. Prosim, naslednja stran. Pravna praksa Sodišča se močno opira na objektivni standard povprečnega potrošnika, ta standard pa se uporablja tudi pri tolmačenju drugih direktiv EU o varstvu potrošnikov, kot so Direktiva o nepoštenih pogodbenih določbah, Direktiva o potrošniškem kreditiranju in Direktiva o pravicah potrošnikov. Vendar pa, kot je bilo že omenjeno, raven varstva potrošnikov se lahko razlikuje glede na dejanske okoliščine primera, sodna praksa pa je pokazala določeno stopnjo fleksibilnosti tako, da ta standard upogiba ali prilagaja. Na primer, tuk lahko vidite nekaj izsekov iz različnih primerov v slavni zadevi Oceano Grupo, kjer je šlo za interpretacijo nepoštenih pogodbnih določb ali pa je obstajala vrsta primerov glede interpretacije nepoštenih pogodbnih določb v pogodbah o kreditih ali hipotekarnih kreditih. Sodišče je zaključilo, da se ta povprečni potrošnik nahaja v slabšemu položaju glede na trgovce, zlasti kar se tiče pogajalske moči, ravni znanja in razpoložljivih informacij. Tu lahko na primer vidimo španski primer Duarte Juero, povezan z neustreznostjo blaga, in Sodišče je ugotovilo, da je bil potrošnik, ki ni uspel uveljaviti ene od pravic v sodnem postopku, neveden.

  47. eh njenih pravicah, tako da nam je to v bistvu pokazalo, da je merilo že je v praksi že že je občutljivo na kontekst in da obstaja možnost, da se kodificira ta praksa Sodišča, z ohranjanjem standarda cilja, hkrati pa vključimo okoliščine, vključno z digitalnimi, ki lahko povzročijo, da se povprečen potrošnik spremeni v šibkejšo in celo ranljivo stranko. Naslednja prosojnica, prosim. To nas pripelje do merila ranljivega potrošnika eh, ki je trenutno priznano v direktivi UCPD o pravicah potrošnikov, zakonu o UI, zakonu Združenega kraljestva in drugih aktih na podoben, a neenoten način ter se predvsem osredinja na osebne značilnosti, kot lahko vidite na prosojnici, kot so duševna in fizična nezmožnost, starost, lahkovernost, medtem ko manj pozornosti namenja zunanjim dejavnikom, ki zahtevajo posebno pozornost, zlasti kadar govorimo o izzivih digitalnega okolja. Naslednja prosojnica, prosim. V tem smislu, glede poročila BUC iz leta 2021, sta digitalna ranljivost in povezana digitalna asimetrija v B2C odnosih povezani pojmi, ranljivost pa izvira neposredno iz strukturne arhitekture digitalnih tržišč in uporabljenih digitalnih tehnik, kot so nespravične manipulativne prakse, ki storijo potrošnike digitalno ranljive in pogosto vodijo do transakcijskih odločitev, ki niso informirane ali racionalne. Asimetrija v B2C odnosih narašča v digitalnih okoljih in to je seveda tudi priznano, kot lahko vidite iz primerov in izsečkov iz sodne prakse Sodišča, ki priznava vpliv teh tehnik na odločitve potrošnikov v spletu. Tu lahko omenimo več primerov, vendar zaradi časovnega omejitve se omejimo le na prej omenjeno Compass Banko na prejšnji prosojnici, kjer je bilo priznano, da merilo povprečnega potrošnika ne izključuje upoštevanja tega vidika.

  48. eh vpliv kognitivnih pristranskosti eh na povprečnega eh potrošnika uh naslednja prosojnica, prosim. Torej sem v briefingu priporočam posodobitev obeh benchmarkov za povprečnega in ranljivega potrošnika tako, da obdržimo standard Sodišča, vendar dodamo kriterije, ki bodo odražali izzive digitalnega okolja. Kako to storiti? Z uvedbo novih pojmov, kot sta digitalna ranljivost in povezana digitalna asimetrija, saj ti lahko očitno vplivajo tako na povprečne kot na ranljive potrošnike v digitalnih okoljih. Naslednji slide, prosim. Seveda bo način regulacije odvisel od oblike akta in po mojem mnenju je bila opuščena prvotna ideja preprečevanja pravne fragmentacije s sistematičnim pristopom k posodabljanju direktiv. Torej, ne glede na smer, v katero se bo gibalo, mora zakonodajalec paziti, da doseže zunanjo koherenco s ključnim digitalnim konceptom, saj vemo, da lahko vpliva na izvrševanje. Naslednji slide, prosim. In tukaj so glavne zaključki, ki sem jih že omenil. Zaradi časovnega omejitve jih ne bom ponovil. Hvala vam za pozornost in hvala tudi za priložnost, da sem kot ranljiv potrošnik lahko online dobil besedo zaradi svojih invalidskih težav. Najlepša hvala za možnost in pozornost.

  49. Govornik 1en

    Hvala vam.

  50. Govornik 1ro

    Hvala vam zelo, upametam se, da ostanete z nami, ker bodo, kot ste opazili, prispevki kolegov. Raziskave profesorice Emílie Mișenici so osredotočene na evropsko zasebno pravo, protidiskriminacijsko pravo in pravice potrošnikov. Zdaj me je veselica, da povabim profesorja Petra Rota, profesorja civilnega, gospodarskega in informacijskega prava na Univerzi v Oldenburgu. Njegov prispevek bo zagotovo obogatil to debato. Njegove raziskave so osredotočene na učinke digitalizacije na zasebno pravo, trajnostni razvoj in zagotavljanje spoštovanja predpisov o varstvu potrošnikov. Imate 10 minut, profesor.

  51. Govornik 1en

    Hvala lepa, gospa predsednica, spoštovani člani, gospe in gospodje. Moje delo je pogledati na nekaj bolj konkretnih vidikov Digitalnega zakona o pravičnosti in verjetno veste, da je bil predlog Digitalnega zakona o pravičnosti ali predlog izdan v najboljšem možnem trenutku, in sicer potem, ko smo pripravili svoje predstavitve. Imel sem 10 minut, da sem ga hitro preletel, in bom skušal povezati, kar sem videl, s tem, kar predlagam. Naslednja prosojnica, prosim. Torej, ni treba ponavljati vseh ciljev DFA. Želel sem le omeniti, da jih večina – povečanje pravne varnosti, zmanjšanje pravne fragmentacije, preprečevanje trenj, poenostavitev pravnega okvira – bi koristila vsem: tako potrošnikom kot trgovcem, ki bi imeli jasnejši okvir za delo. In seveda notranjemu trgu. In vse to seveda mora potekati na visokem nivoju varstva potrošnikov. Naslednja prosojnica, prosim. Kar želim storiti, je pogledati na tri prakse: dark patterns, vplivne marketinške in personalizacijske prakse ter nekatere praktične zadeve, kot so breme dokaza in natančnost do malih trgovcev. Obravnaval jih bom tako, da bom identificiral pomanjkanje pravne varnosti in potencialna trenja z drugimi predpisi ter nato predlagal nekatere morebitne rešitve. Naslednja prosojnica, prosim. Zato seveda z dark patterns. Seveda imamo že obstoječe zakonodajstvo, vendar to pokriva le določene vidike. DSA pokriva le spletne platforme, direktiva o pravicah potrošnikov le prodajo na daljavo finančnih storitev in akt o AI le dark patterns, ki jih ustvari umetna inteligenca. To, ali jih UCPD pokriva – in v kolikšni meri – je ne le predmet akademskih razprav, temveč tudi že nasprotujočega sodnega praksa v sodiščih. Enako velja za zakonodajo o varstvu podatkov, GDPR, kjer dark patterns lahko vplivajo na prostovoljno in informirano privolitev, vendar v kolikšni meri to dejansko storijo in kakšno je merilo, je spet zelo kontroverzno razpravljano.

  52. nato naslednja stran, prosim. Vsi občutijo jasno potrebo poenotenja dark patterns, zlasti tudi odgovarjalce na konzultacijo in morebitna rešitve, in to je tisto, kar – kolikor vem – je zdaj izbrala Komisija: jasna prepoved v Direktivi o nepoštenih trgovskih praksah, pregledni seznam dark patterns, da se konkretizira, kaj ta široki pojem dejansko pomeni, in da se predvsem trgovcem poda vodilo, kaj sme dovoljeno in kaj ne. ne, ter da Komisiji moč za konkretenje različnih oblik in tipov temnih vzorcev v delegirani zakonodaji. Bi rad dodal še nekaj, kar še nisem videl – in sicer poskus standardizacije določenih pravnih zahtev tam, kjer ni treba puščati prostora za ustvarjalnost trgovcev. Moj primer so okna za piškotke: ne razumem, zakaj jih mora imeti vsakdo drugače. Hvala. Naslednja točka: vplivni marketing, ki še ni explicitno urejen na ravni EU, vendar se nanj seveda nanaša direktiva UCBD, ker vpliv lahko izvajajo trgovci. Vprašanje je: v katerih okoliščinah so oni trgovci in se nanje nanaša direktiva UCBD? Kaj natančno morajo storiti, da naznanejo, da uporabljajo komercialno komunikacijo? Tu že lahko opazimo veliko pravno fragmentacijo znotraj Evropske unije in celo znotraj držav članic: špansko zakonodajo, ki je nastala ob uvajanju direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, nemško posebno pravilo v nemškem zakonu o nepoštenih trgovskih praksah, najobsežnejši sistem v Franciji in razhajajoče se nacionalno sodno prakso. Naslednja prosojnica, prosim. Tudi tukaj je očitna potreba po regulaciji – in vidim, da je v predlogu že nekaj, zato potrebujemo poseben člen, ki bo pojasnil, kdo je trgovec in kaj natančno je treba razkriti. Podpiral bi tudi standardizacijo razkritij: kaj natančno je treba povedati in

  53. komisija ponuja dve, eh, dve pojmi, ki jih je mogoče uporabiti: oglaševanje in komercialno sodelovanje, kar menim, da je odlična ideja. Poleg tega obstajajo vidiki, zlasti iz francoskega prava, ki si zaslužijo prevzeti, kot je posebna zaščita mladoletnikov pred vplivi in posebna področja, kjer lahko ta vpliv postane posebno tvegan – področja, ki lahko so posebno tvegana, kot sta zdravje ali finančne storitve, kjer morda ni dobro izvajati vpliva oglaševanja. Lahko bi bile nekatere prepovedi. In v predlogu jih je že nekaj. Eh, še en vidik, ki se je pojavil in ki sem ga opazil tudi sam, je, da bi moralo biti jasno, da trgovci, ki uporabljajo influencere za trženje svojih izdelkov, odgovarjajo za svoje dejanja. Morajo torej imeti dolžnost, morda, jih učiti, kaj smejo in kaj ne in so odgovorni, če se ne držijo pravil. Naslednja stran, prosim. Personalizirane cene, moja najljubša tema. Obstaja določena zakonodaja, vendar se ta običajno šteje za nezadostno, ker v Direktivi o pravicah potrošnikov in Direktivi o potrošniškem kreditu obstajajo le obveznosti obveščanja, in sicer, da se uporabljajo personalizirane cene, vendar ne kako. Potrošniki zato ne morejo pravzaprav razumeti, kaj to pomeni. Kar zadeva Direktivo o nelojalnih trgovskih praksah, vlada pravna negotovost. Nekateri so predlagali, da se personalizacija cen obravnava kot bistvena informacija v smislu zavajajoče izpuščanja, vendar tega še nikoli niso preizkusili na sodišču, zato tega ne vemo. Zagotovo obstajajo pomanjkljivosti, ker Direktiva o pravicah potrošnikov in Direktiva o potrošniškem kreditu ne zajemata vsega, zato je potrebna regulacija. Možna rešitev – naslednji diapozitiv, prosim – bi bila seveda najradikalnejša: popolna prepoved personaliziranih cen, kar bi v resnici najbolj želela večina respondentov. Manj radikalna rešitev bi bil sistem opt-in ali opt-out, kjer bi si lahko izbrali, da ne bi bili podvrženi praksam personalizacije cen. Vsaj bi se lahko

  54. in to je tisto, kar sem videla v predlogu: uporabo občutljivih podatkov za personalizacijo je treba prepovedati, in manjšim ni treba z osebami mlajšimi od 18 let uporabljati prakse personalizacije. In seveda, če bi se to storilo, bi bilo treba prilagoditi tudi druge pravne akte, Direktivo o pravicah potrošnikov in CCD – personaliziran marketing, naslednji slide. Isti problem seveda: v ozadju imamo GDPR, predpise o varstvu podatkov, ker personaliziran marketing pomeni, da je nekdo vnaprej pridobil osebne podatke, vendar se to zgodi dolgo pred samim marketingom in vsi vemo, da nihče ne bere izjav o varstvu podatkov, zato to ni kaj dosti koristno. Po drugi strani pa ni jasno, v kolikšni meri bi lahko bilo to zajeto v UCBD in bi lahko obstajale agresivne prakse, povezane s tem, vendar tega še nikoli niso preizkusili na sodišču. Ljudje čutijo potrebo po regulaciji in možnih rešitvah – naslednji slide-i so bolj ali manj enaki, kar se tiče personaliziranih cen: lahko bi šlo za sistem opt-in ali opt-out ali pa vsaj prepoved uporabe občutljivih podatkov in prepoved personaliziranega marketingu zoper mladoletnike. Zadnja dva točka sem videla v predlogu, prva pa, žal, ne. Naslednji slide. Če gre za praktična vprašanja, vse stoji in pada na tem črnem področju z bremenom dokaza: če prepustimo preverjanje obstoja temnih vzorcev v spletni zasnovi organizacijam potrošnikov ali posameznim potrošnikom, ne bo izvrševanja, zasebnega izvrševanja ne bo in bomo morali ostati pri javnem izvrševanju, ki lahko deluje v nekaterih državah članicah, ne pa v drugih. Trenutno pravilo iz 12. člena UCBD je očitno nezadostno iz več razlogov, ker se nanaša le na dejstva in ne na zasnovo spletnih strani in uporabo pravil prepušča presoji sodišča. Poleg tega so se v državah članicah razvili različni standardi in nekateri so bolj naklonjeni tožencu kot drugi.

  55. torej je torej zagotovo potreba uh po regulaciji, zlasti glede poštenega tekmovanja v različnih državah članicah naslednja prosojnica prosim rešitev, ki jo vidim kot najbolj prepričljivo, je slediti model direktive o odgovornosti za proizvode, ki je bila pred kratkim reformirana in se ukvarja prav z istim problemom, in sicer z vprašanjem »črne škatle« pri pametnih izdelkih ipd. Naj bi torej obstajalo pravico do razkritja, kjer na primer temni vzorec ali personalizacija cen postane verjetna s strani tožnika, tako da izgleda, da vidite različne cene in tega ne morete pojasniti, kar je zelo verjetno, da se nekaj dogaja v ozadju. In nato sankcije, če trgovec ne razkrije dizajna spletne strani. Obstaja tudi nekaj za povedati o standardu dokaza: do kolikor je treba prepričati sodišče? Ali potrebujete popoln dokaz ali je dovolj verjetnost, da je v ozadju temni vzorec? Tudi tukaj so v državah članicah različni standardi naslednja prosojnica zdaj smo se pogovarjali o MSP, zato imam nekaj tudi o malih trgovcih vprašanje je, ali si mnogi mali trgovci ne oblikujejo svojih spletnih strani sami, ampak kupijo spletno stran tako, kot je, od prodajalcev, kot je Shopify, in ne vedo nujno, kaj počnejo, niti ne bi vedeli, da v ozadju deluje temni vzorec ali praksa personalizacije in vprašanje je, ali jih moramo na kak način ščititi in možno rešitev, ki sem jo videl tudi v predlogu, je zahteva po odškodnini proti tretji osebi, ki jim je lahko prodala ali oblikovala spletno stran, vključno s temnim vzorcem ali nezakonito prakso personalizacije je to sistem, ki ga najdemo tudi v direktivi o prodaji blaga in v direktivi o digitalni vsebini in digitalnih storitvah in ima smisla vključiti te tretje osebe v sistem jih lahko vključimo še neposredneje, kot v pravu o odgovornosti za proizvode, kot tretje osebe odgovorne za temni vzorec že od samega začetka

  56. bi lahko ciljali nanje neposredno, bi lahko rešili problem že korena in ne le njegove številne manifestacije, vendar tega predlog ne zajema. Poleg tega bi lahko razmislili o nekoliko olajšani odgovornosti, upoštevajoč dejstvo, da je UCBD objektiven pravni akt, zato je dovolj le kršitev, ne pa tudi malomarnosti, da bi bila odgovornost. Vendar je to politična odločitev. Nazadnje: želel sem le omeniti, da bi v okviru agende poenostavljanja jasne prepovedi in jasni standardi lahko zmanjšali zmedo in kompleksnost ter s tem znižali transakcijske stroške, olajšali delo in bi lahko tudi ustvarili bolj enakopraven položaj med velikimi in malimi trgovci, ker si veliki trgovci lahko privoščijo prakse personalizacije, kar mali trgovci morda ne bodo mogli storiti, in veliki trgovci to morda bodo mogli. lahko ustvarjajo temne vzorce v svojih spletnih dizajnih, kar pa mali trgovci morda ne bodo mogli storiti, hvala vam

  57. Govornik 1ro

    moja predstavitev, hvala vam, gospod profesor. Pravkar sem poslušal profesorico Emiliu, upam, da je z nami, in gospoda Petra Rutha. Zdaj pa, dragi kolegi, skladno s principom 'cash di', če se kdo želi vključiti, v redu.

  58. Govornik 1en

    Dora David: Hvala, predsedujoči. Hvala vam veliko za celovite preglede. zelo je koristno videti obseg problemov in morebitna rešitve. Imam vprašanje, kako lahko rešitve naredimo odporne na prihodnost, ker menim, da že imamo rešitev, ki je odporna na prihodnost: zakoni o varstvu potrošnikov, ki temeljijo na načelih. Omenili ste UCPD v zvezi s temnimi vzorci. Menim, da UCPD jasno pokriva temne vzorce, ker temni vzorci vodijo potrošnika k transakcijski odločitvi, ki bi jo sicer ne sprejel, če bi bil ozaveščen o dizajnu. S povečanjem črne liste, ki se zdi, da je predlagano rešitev v DFA, kako bomo po vašem mnenju zagotovili, da bo zakon odporen na prihodnost in ga ne bo treba posodabljati vsake dve minute? Menim, da so smernice v tem smislu bolj fleksibilne. In se želim zagotoviti, da ne odstranjujemo fleksibilnosti režima, ki temelji na načelih, ki ga že imamo. Hvala.

  59. Govornik 1ro

    Hvala vam zelo, SND Crystal

  60. Govornik 1en

    predvsem hvala vam veliko za vašo današnjo predstavitev, ki je bila zelo zanimiva in koristna za prihajajoče delo z DFA. V prvem redu, glede vprašanja povprečnega v primerjavi z ranljivim potrošnikom, menim, da se s to razdelitvijo ne strinjam, kot ste tudi vi, profesor, dejali. Ne vem, če ima ta način gledanja na potrošnike še danes tako veliko smisla. Sebe se ne bi štel za ranljivega potrošnika – sem dobro izobražen, znam brati, pisati in razumem različne jezike itd. Kljub temu se pogosto znajdem v težavah, ko kupujem blago na spletu in sem nekako prevaran. Vprašanje je torej: ali se ne bi morali odpovedati temu deljenju na povprečne in ranljive potrošnike in preprosto govoriti o potrošnikih ter se zavezati, da so vsi zaščiteni, ne glede na okoliščine? To se lahko nanaša na temne vzorce, pa tudi na vprašanje, ali je npr. spletišče tako, da deluje kot dansko – zdaj že vem, kako to preveriti, a vseeno me lahko prevarajo. Mislim, da bi tako odgovoril, a menim, da danes, ko smo potrošniki in digitalni kupci, nimamo enake zaščite kot v offline svetu. V preteklosti, če ste kupili okvarjeno blago, ste šli v trgovino, pogovorili ste se z nekom, ki vam je razložil vaša pravica itd. – obstajala je oseba, s katero ste lahko govorili. Danes pa niti ne veste, ali se sploh lahko povežete z nekom, ne dobite odgovora ali pa je odgovor morda generiran s chatbotom in je neuporaben. Ne veste, kje ste, ko morate blago vrniti, čeprav smo imeli tudi dobre zaščite v tem smislu. Moje vprašanje je: ali sploh še ima smisel obdržati to deljenje na povprečne in ranljive potrošnike ali pa preprosto govoriti o potrošnikih? In kar se tiče vseh teh dobrih predlogov…

  61. pravkar smo slišali drugo predstavitev o prepovedih in personaliziranih cenah itd. Jaz se tudi sprašujem: če stvari damo na seznam in jih prepovemo, ni tveganja, da bodo trgovine ali platforme izumile nove orodja, ki bodo stvari še težje naredile? Pošteno, ne vem, kako se z tem spopasti. Želim, da so potrošniki bolje zaščiteni kot zdaj, ko kupujejo na spletu, a se bojim tudi, da če bomo preveč natančni, bo to postalo tako priročno, da se tega tudi malo bojim. Imamo primere, kako to deluje: takoj ko imamo idejo, oni najdejo načine, kako jo narediti čim priročnejšo. Zato dvomim, da prepovedujemo stvari konkretno. Tudi pri DSA, ko smo govorili o dark patterns, je šlo bolj splošno, ker je težko opisati tako, da bi pokrili vse. Zato je bolje, da ohranimo ta izraz in pustimo sodišča, da nam pomagajo pri odločanju z odločitvami v konkretnih primerih. Imam svoje dvome. Rad bi slišal vaše poglede na to, kako na to gledate. A v splošnem mislim, da potrošnikov ne zaščitimo dovolj, ko so na spletu. Problem je v tem, da je težko najti pravo ravnovesje: ne želimo uničiti dobre, ampak moramo zagotoviti, da so slabi ustavljeni. Del tega smo že obravnavali v DSA, a mislim, da moramo v splošnem zagotoviti, da je možno stopiti v stik z nekom v trgovini, tudi če je to spletna trgovina. Hvala lepa, hvala, Crystal. Renew, morda kratka opomba. Hvala za predstavitve. Radovedna sem za odgovor, tudi na vprašanje, zakaj niso vsi potrošniki zaščiteni in zakaj ni razlike. V predstavitvi je bilo rečeno, da ne smemo narediti koraka nazaj, a menim, da so v tem trenutku v resnici vsi potrošniki ogroženi, če lahko tako rečemo.

  62. in na drugi strani pa seveda koga klicati, seveda v okviru carinskih predpisov, odgovorni osebi, da se pogovorimo o tem, kakšne težave vidite zdaj pri uveljavljanju. Hvala.

  63. any studies that you know of that transparency will actually support consumers uh uh and whether that's uh that's a good idea um once again I think if we if we don't uh take these steps right now we're making a historical mistake as uh as Europe uh both in uh failing to protect our consumers but also protecting our democracy so curious what will actually come out on Wednesday thank you very much mulțumesc

    Prevajanje…

  64. Govornik 1ro

    și acum dacă doamna profesor Emilia Mișcenic este încă conectată o rog să dea răspuns și după aceea domnul profesor Peter Rut

    Prevajanje…

  65. Govornik 1en

    uh thank you very much um thank you for your questions uh which are uh not only interesting but they are really to the point I actually agree with the with your uh statements and um maybe this was misunderstood in the presentation because as I said in the briefing I I actually do recommend that this average consumer benchmark which needs to be updated and which was created by the court of justice uh needs to be updated in the sense of uh acknowledging that we are as you said and explain uh all vulnerable uh digitally uh but when it comes to vulnerability um and um I was of course thinking a lot about it reading a lot about it this distinction as you said between um vulnerable and average consumer which um exists in the from unfair commercial practices directive um I wrote about it years ago that we have to make this distinction between digital vulnerability and uh consumer vulnerability as um prescribed by the uh unfair commercial practices directive because um under commercial practices directives um consumer vulnerability is uh focused on these certain certain personal characteristics uh where we look as I said informative we look at the age and usually what is meant of course under consumer which are particularly vulnerable are children are elderly people and there are studies actually studies from the European Commission um years ago um um covering uh practices online and showing that um there is actually a distinction between average and and vulnerable consumer and that digital techniques unfair um commercial practices affect vulnerable consumer more than than average consumer although uh this is very very interesting discussion and we should really think about as you said whether we should change the legislation uh to to merge to merge it all on Thursday I don't know whether you have noticed there was a orcla case uh the the judgment came after our briefing uh where the court of justice uh which I said said um explained the benchmarks came up with the interpretation of the notion of the definition of the consumer and

    Prevajanje…

  66. eh slika je spet naredila razliko med povprečnim potrošnikom, vendar se je nato interpretiralo, da ta povprečni potrošnik lahko vključuje tudi ranljive potrošnike, kot so otroci, čeprav je šlo za primer o obliko detergenta, ki lahko z embalažo zavede, analogno lahko uporabimo tudi za digitalne ranljivosti in rečemo, da obstajajo kategorije, kot jih je omenil sodišče, v katerih se tveganje zameglitve v teh kategorijah poveča, ko gre za te kategorije, zato nisem prepričan, ali sem se uspel razložiti, ampak mislim, da se v bistvu strinjamo v teh točkah, da, kot ste povedali, vsi smo digitalno ranljivi in v nekaterih primerih izpostavljeni, seveda je to od primera do primera, hvala lepa, hvala lepa. Zdaj, gospod profesor Rot, dobro, hvala za ta zahtevna vprašanja, eh, bi želel začeti z tem, da sem v svoji kratki predstavitvi navedel, da si lahko predstavljam višjo raven varstva v nekaterih področjih in vprašanje je vedno: želite počakati na popolno rešitev in ničesar ne dobiti, ali pa želite doseči nek napredek? Mislim, da je v predlogu nek napredek, pa tudi nekateri pomanjkljivosti. Transparentnost – sem zelo skeptičen. Imam dva sinova, 17 in 22 let, in me zelo skrbi, da bi iz tega kaj razumeli. Zlasti mislim, da je ta generacija za transparentnost izgubljena, zato ne vidim, kako bi bilo to zelo koristno. Kar se tiče vprašanj o prihodnostni regulativi: seveda je potrošniško pravo vedno bilo pravljica o lase in ježu. Takoj ko zakonodajalec kaj predlaga, je jež že na drugem koncu proge. Ampak to ne more biti razlog, da ne ukrepamo glede obstoječih problemov. Mislim torej, da moramo obravnavati tisto, kar imamo, ostati fleksibilni in seveda nihče ne želi odnehati principialnega pristopa.

  67. zadržna možnost, ko niso specifična pravila, pa dobro, seveda jih potrebujemo, toda drugače si mislim, da je to večplastno rešitev – ki temelji na tem, da imamo princip, konkretne primere in celo opis ali konkretizacijo tega, kaj so ti primeri, na primer temni vzorci – razumno, poleg tega pa tudi prožnost, ki jo prinaša delegirana zakonodaja v tem področju, ki jo predvideva projekt v členu 103, je v tem trenutku najboljše možno rešitev. Če pa namesto tega čakamo, da bo sodni sistem rešil probleme, bomo čakali zelo dolgo. Jaz sem iz Nemčije in vsaj v Nemčiji imamo veliko sodne prakse, in če je kje v EU sodna praksa, je to v Nemčiji, ker smo družba, ki se radi toži, in vsi hočejo tožiti vse. Če pa pogledamo druge države članice, bodo v naslednjih petih do desetih let imele nič in to ne more biti način naprej. Zato mislim, da so konkretni primeri v zakonodaji, plus določena prožnost z delegirano zakonodajo, ali pa če delegirane zakonodaje ni, vsaj smernice – vendar smernice, ki gledajo v prihodnost, ne take, ki le povzemajo, kar so že sodišča odločila, ker to že vemo – je v tem trenutku najboljše možno rešitev. Opt-in, opt-out, da, v tem se popolnoma strinjam. Mislim, da je opt-in tako… opt-out je veliko manj učinkovit kot opt-in, to je bila vedno izbira trgovcev, ker vedo, da se ne bo zgodilo nič. Je to politična odločitev.

  68. Govornik 1ro

    Hvala vam zelo, profesorji Emilii Misenici in profesorju Petru Rotu, ter kolegom, ki so s vprašanji, ki so jih postavili, dopolnili informacije, ki so jih nam profesorja podali, in upam, da bo tudi odbor upošteval priporočila specialistov. Hvala vam. Zdaj se lotimo naslednjega, prav tako zanimivega legislativega akta o digitalni pravičnosti. Tu imamo docenta na Pravni fakulteti in Fakulteti za upravo Univerze v Krakovu, gospoda Palco – drugo ime je težko izgovoriti –, imate do 10 minut časa za svojo predstavitev, in zahvaljujemo vam, da ste tukaj.

  69. Govornik 1en

    gospa predsednica, častni člani odbora, dame in gospodje, veliko hvala vam, zelo mi je čast, da sem tukaj z vami. Prosim, naslednja stran. V svojem pisnem prispevku sem bil povabljen, da se lotim dveh vprašanj. Prvič, kako bi lahko razumeli zasvojitveni dizajn v okviru Akt o digitalnem peku in katere regulativne možnosti so na mizi. In drugič, kaj so prednosti in slabosti, če bi Akt o digitalnem peku razmišljali kot o uredbi ali direktivi, in če gre za direktivo, kakšni so argumenti za ali proti minimalni ali maksimalni harmonizaciji. Ta vprašanja bodo tudi strukturirala mojo današnjo ustno predstavitev. Prosim, naslednja stran. O zasvojitvenem dizajnu se v uradnih dokumentih Evropske unije govori že več kot pol desetletja. V ospredju je bil omenjen v smernicah za razlago Uredbe o zavajanju potrošnikov (UCPD) iz leta 2021 Komisije. Od takrat imamo dva zavezujoča instrumenta: DSA, ki o zasvojitvenem dizajnu omenja le v utemeljilih, vendar vsebuje določbe, ki se nanašajo na zelo velike spletne platforme (VLOPs), ki bi jih bilo mogoče uporabiti za boj proti zasvojitvenemu dizajnu, ter Akt o umetni inteligenci, kjer je v členu 5 mogoče predvideti določene načine uporabe proti zasvojitvenemu dizajnu. V smernicah za razlago je omenjen tudi tukaj. Vmes smo imeli tudi resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2023, ki je Komisijo pozvala, da nekaj podjet o zasvojitvenem dizajnu. V septembru tega leta smo videli predlog o regulaciji zasvojitvenega dizajna v okviru predloga Akt o otrocih v EU in danes smo videli nezakonsko, še neuradno predlagano besedilo Akt o digitalni pravičnosti. Prosim, naslednja stran. V tem smislu je treba upoštevati, da so že na mizi zavezujoči instrumenti, DFA pa seveda mora biti združljiv z vsemi temi. Ne želimo, da bi bil v kakršnikoli meri nezdružljiv, hkrati pa se lahko naučimo iz omejitev obstoječih dokumentov. V nezakonskem predlogu smo videli, da je namen DFA, da bo ukinil UCPD, zato bomo z njegovo sprejetjem, če bo predlog sprejet tako, kot je bil predlagan, nadomestili UCPD.

  70. imamo že DSA in AI Act sta že že so že že so že so že so že so že so že so že so že so (prevod napake) že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so že so

  71. pomembno, ker če se zdravje navaja kot glavni razlog za regulacijo zasvojitvenega oblikovanja, bo to tudi glavno področje, na katerem se bodo trgovci branili z besedami: gledajte, ne vsakdo, ki uporablja našo storitev več, kot bi želel, je res zasvojen – to se imenuje zasvojitveno oblikovanje. To bo ena od možnih obrambnih potez. Lahko si predstavljamo, da zakonodajalec Unije lahko pojmu zasvojitvenega oblikovanja da avtonomen pomen. Mi ga lahko opredelimo, Unija pa ga lahko opredeli v izolaciji od tega, kako o zasvojenosti razmišljajo psihiatri in psihologi, in nato se postavi vprašanje, kako natančno opredeliti zasvojitveno oblikovanje. Kar vidimo v predlogu, v uhajajočem predlogu DFA, je, da obstaja seznam določenih značilnosti, ki naj bi bile upoštevane kot primera trgovca, ki uporablja zasvojitveno oblikovanje. Vendar to ni edina možnost. Lahko si predstavljamo tudi splošno klavzulo in tudi nekakšno splošno prepoved, ki temelji na tej splošni klavzuli. A vendar imajo vsa ta rešitev svoje prednosti in slabosti. Mislim, da moramo upoštevati, da koreniti vzrok uporabe teh značilnosti s strani ponudnikov je poslovni model, ki temelji na oglaševanju. Čim več časa porabniki preživijo na spletu, tem več denarja zaslužijo ponudniki, kot je že omenil častiti član med razpravo o prejšnji predstavitvi. Naslednja prosojnica, prosim. še eno stvar, ki bi jo rad poudaril, je, da problema zasvojitvenega oblikovanja ni treba nujno reševati v DFA na enoten način za vse morebitne trgovce. Lahko si predstavljamo različna ukrepanja, od popolne prepovedi do neke vrste upravljanja tveganja, kot ga imamo v DSA zoper vlogerje, ali obveznosti o informiranju, ki so najmanj vpletljiva za trgovce in morda najmanj koristna za porabnike. A vendar si lahko predstavljamo, da bodo določeni tipi storitev morali upoštevati določena ukrepanja, medtem ko bodo drugi tipi storitev upoštevali druga ukrepanja.

  72. in med drugimi bi si lahko predstavljali svet, v katerem družbeni mediji urejajo drugače kot na primer ponudniki storitev za pretočno predvajanje videoposnetkov ali trgovine itd. itd., zato zdaj v osnutku, ki je prišel v javnost, imamo ta en sam splošni člen, ki se nanaša na vse trgovce, in sicer gre za možnost izključitve izlastnosti, ki so navedene v ureditvi, kar pa lahko komisija spremeni. Vendar pa si lahko predstavljamo, da bi tukaj lahko bilo večjo razlikovanje. Prosim, naslednja prosojnica. Končno bo izbira, ki jo bomo sprejeli, odvisna od tega, kakšen je natančno cilj, ki ga mora DFA uresničiti – ali gre za boljše varstvo potrošnikov ali lažjo skladnost. Vrsta cilja, ki ga lahko vsi strinjamo, je, da gre za boljše varstvo potrošnikov, vendar gre za vprašanje, kako natančno to varstvo potrošnikov operacionaliziramo. Kaj natančno želimo doseči? To bo določalo izbire tukaj. Obstaja možnost sveta, v katerem si lahko predstavljamo, da pri določenih vrstah storitev ali za določene vrste potrošnikov sploh ne želimo izpostavljenosti zasvojljivemu oblikovanju – kar koli da temu pomenimo – pri določenih vrstah storitev želimo, da lahko potrošniki to vključijo in izključijo, lahko pa si tudi predstavljamo, da pri določenih vrstah storitev ali določenih vrstah potrošnikov želimo le, da jih seznanimo, podobno kot to storimo na primer s cigaretami: niso dobrega, vsi vedo, da niso dobrega, vendar jih označimo, da lahko odrasli sami sprejmejo to odločitev. Prosim, naslednja prosojnica. Če se vprašamo, ali naj gre za uredbo ali direktivo, smo videli, da je predlog za uredbo. Vsi poznamo očitne in znane razloge, zakaj uredba zagotavlja največ enotnosti in največ pravne varnosti – vsaj na papirju – kot smo videli v zadnjih petih letih, ko so bile skoraj vse akte v obliki uredb. Vendar pa obstajajo določeni problemi z različnimi nacionalnimi različicami uredb, ko jih je treba v praksi uporabljati. Ena stvar je, da pravilno prevedemo uredbo – kar naša prevajalska služba odlično opravlja – nato pa morajo te ureditve v praksi uporabljati pravniki.

  73. države članice, ki so bile usposobljene v neki državi članici, pa pogosto imajo ta pojmi preprosto drugačne pomene, tudi če so pravilno prevedeni, lahko pride do nepričakovanih razlik. Zakonodajalci v nacionalnem kontekstu delujejo kot nekakšna druga plast, ki lahko morebiti nadzoruje to področje. Hkrati bi direktiva lahko ustrezala potrošniku in tako bi bil problem rešen. Naslednja stran, prosim. In vpraša se, ali naj gre za maksimalni ali minimalni standard. Minimalna harmonizacija v potrošniškem pravu se uporablja že dolgo in vsi poznamo razloge, zakaj tega ne bi smeli storiti. Želel bi pa opozoriti na dejstvo, da pri zasnovi, ki povzročajo zasvojenost, glavni krivci niso evropska podjetja – prihajajo iz Združenih držav in Kitajske. Zato vprašanje, ali je kompromis med visokim nivojem varstva potrošnikov in lažjo uveljavljivostjo enak, je po mojem mnenju še vedno odprto in na mizo. Ali hočemo olajšati uveljavljanje naših zakonov podjetjem, kot je Meta, ali tistim, ki pripadajo Bidenu? Menim, da na to ni očitnega odgovora. Poleg tega je mogoče, da še ne vemo, kako najbolje obravnavati zasnove, ki povzročajo zasvojenost, in da bi lahko bile države članice koristne, če bi lahko eksperimentirale. Več kot jaz, gospe in gospodje, veste, kako težko je v Evropski uniji sprejemati zakone, kako dolgo traja, da se zakon sprejme, in kako dolgo traja, da se reformira. Morda bi lahko država članica, ki bi doma zbrala politično voljo za sprejetje neke zakonodaje – ne glede na to, ali je izvršljiva ali ne, to je že druga vprašanje –, delovala kot laboratorij, v katerem bi lahko druge subjekte predlagale rešitve, ker se lahko dogaja, da danes še ne poznamo najboljšega pristopa. Komisija tako način odpira vrata prostovoljno preko

  74. Govornik 1ro

    Mulțumesc foarte mult și acum am plăcerea să îi invit pe șefa de unitate de la Digi Just doamna Maria Mio a Canel Canelopulu

    Prevajanje…

  75. Govornik 1en

    It's correctly that is excellent okay thank you very much chair thank you honorable members and also a big thank you from the side of the commission to the experts who intervened in today's workshop indeed you touched upon some of the key aspects that we have been examining in preparation of our proposals for additional fairness act that the commission is expected to examine on the 11th of November so in a couple of days time today's workshop for us is very timely not only for us as commission but also for the co-legislators it will it can inform the interinstitutional process that still lies ahead of us and help us arrive collectively hopefully to a very solid legal text that makes rules clear simpler and more effectively enforceable in practice this has been a key consideration for us I'm sure you will all understand that a that we are not able to comment in detail today on the upcoming proposals I would like however to reiterate three key elements also in reaction to the presentations that we heard today first of all to remind everyone that the digital fairness act is the result of a very long journey which which started already in 2024 with the publication of the findings of our digital fairness fitness check of horizontal consumer protection rules we have since consulted very broadly to prepare the impact assessment for the DFA we had a call for evidence and a public consultation that received over 7,000 responses we had several surveys with targeted service with consumers businesses civil society we of course liaised with academia looked into behavioral research had a youth dialogue and implementation dialogue on simplification all this is to say of course that we have to take into account of into account various elements when formulating our proposals we paid particular attention as was signaled today also to recent case law by the court of justice and I would like to thank again the European Parliament and the IMCO committee for keeping the topic of digital fairness very high up on the agenda throughout you will not be surprised

    Prevajanje…

  76. to see that the resolutions the debates that this committee has had have informed the proposals that the commission will be examining on on Wednesday secondly in terms of content indeed we have touched upon and assessed the full range of issues that have been highlighted today in line with the mandate that was given to Commissioner McGrath together with Vice President Virkunen to combat unethical techniques online such as dark patterns marketing by social media influencers the addictive design of digital products and online profiling when consumer vulnerabilities are exploited for commercial purposes we also looked in indeed at some horizontal questions such as the benchmarks of average and vulnerable consumer when calibrating our proposals our objective has been to stay targeted and proportionate in our intervention to provide a meaningful digital update to EU consumer production rules that already apply horizontally to all business to consumer practices to all companies that are active in the single market and work as a safety net on issues such as pricing advertising selling contracting and other commercial practices we tried to reconcile indeed and this was a topic that was highlighted I think in couple of interventions what currently works really well with our horizontal consumer protection rules which is this flexible principle based nature of the rules reconcile that with the clarifications that we think are necessary to make these rules implementable and enforceable in the complex digital environment we have also given thought to how we can integrate elements in the proposals to make these rules future proof and able to be updated to keep pace with technological developments final points we have recent listened very carefully to the strong cause for ensuring coherence and complementarity between the digital fairness act and the existing digital rulebook which we are actively implementing and enforcing in practice I'm sure you have seen the latest the latest announcements on the implementation of the DSA the DFA will not affect the

    Prevajanje…

  77. current relationship between horizontal consumer protection rules and sectoral legislation our intention is not to duplicate rules such as the DSA the audio visual media services directive and the AI act but to update indeed the baseline horizontal protections in a targeted manner that keeps them fully coherent and complementary with the digital rulebook our proposals on the DFA should of course also be read in conjunction with the upcoming EU kids with a recent proposal of for an EU kids act there the commission put forward very concrete rules for the protection of children who are indeed particularly vulnerable as online consumers for example on key aspects such as addictive design on the commission side we will continue to work very closely digi just and our colleagues in digi connect as we have done for the preparation of the proposals also throughout the negotiation process to make sure that the legal text develop in a manner that is both clear mutually reinforcing and coherent thank you very much

    Prevajanje…

  78. Govornik 1ro

    Mulțumesc foarte mult iată avem și poziția comisiei vreau să vă informez că serviciul. De cercetare a Parlamentului European a făcut un briefing foarte interesant și vi l recomand legat de ceea ce se va întâmpla peste câteva zile și acum întrebări din partea colegilor la. Te rog din partea SND

    Prevajanje…

  79. Govornik 1en

    Thank you chair and thank you to to the experts for this very interesting presentations thank you Mithos we have been working for the last two years and it's not a surprise that from the SND IMCO we have been calling for an ambitious and strong legislation that will imply a DFA that would tackle the vulnerabilities that exploit consumers online especially those of children the leak that we have seen now it's too early to to make an assessment from my side but obviously we consider there's an opportunity to finally address what the existing legislation has not sufficiently tackled addictive design dark patterns manipulative advertising and unfair personalization but I want to make three points first we need to move from consumer responsibility to corporate responsibility and from my point of view it's not enough to allow users to switch off addictive features with this opt out why should the burden fall on the consumers again rather than on the companies that deliberately designed this mechanism safety and fairness must be by default not an option so this is to the commission secondly obviously we consider that children must be at the center of the legislation and we need to ensure the DFA and Kids Act work together without loopholes and gaps in protection we will make sure from this parliament that this is the case and finally we must address economic manipulation especially also with addictive sorry dynamic pricing and ensure strong European enforcement transparency is not enough rights without enforcement are simply promises so let me conclude with one message Europe should not accept a digital economy where profits depend on exploitation on exploiting people's vulnerability thank you so much thank you very much now EPP Dora thank you thank you for the presentations as well Note that consumers don't read regulations they feel them or they don't so once I've had a chance to digest the leak I haven't had the chance either yet I will read the DFA with one question in mind

    Prevajanje…

  80. ali bo dejansko spremenilo, kar ljudje doživljajo na spletu? Cilj je seveda boljšo varstvo potrošnikov, vendar se bojim, da bodo dodatna pravila nujno vodila do tega rezultata. Da zagotovimo oz. maksimiramo možnost boljše zaščite potrošnikov, mora DFA biti zelo natančen. Lastna preveritev ustreznosti Komisije je že identificirala področja, kjer trenutna pravila niso zadostna, in prav tam naj bi DFA ukrepal – ne na področjih, ki jih že pokrivajo Digitalni storitveni akt, Akt o umetni inteligenci ali Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, ker se prekrivajoče obveznosti ne varujejo potrošnikov, temveč ustvarjajo le pravno negotovost. Bojim se, da bo kompleksnost protiučinkovita in bo vodila do višjih stopenj neupoštevanja, kar je v bistvu stanje, v katerem se trenutno nahajamo, ker potrošniki ne razumejo svojih pravic, podjetja pa svojih obveznosti. In kot je povedal profesor, DFA vstopa na že preobremenjeno področje, zato ne vem, kako bodo potrošniki in podjetja razumeli, katera pravila se nanje nanašajo, ko že imamo te obveznosti – še posebej, če bodo morali pogledati še v dodatno sklop pravil, da dobijo celovito sliko. In drugič, pravila morajo biti enaka povsod. Mislim, da je dobro, da Komisija predlaga uredbo, vendar mora v tekstu zagotoviti, da ne bo prostora za različne nacionalne predpise, ker vidimo, da je to še en vir pravne negotovosti. Potrošnik v Budimpešti si zasluži enako zaščito kot potrošnik v Amsterdamu, podjetje pa naj bi se srečevalo z enim sklopom pravil, ne z 27. Komisija se je zavezala k poenostavitvi zahtev po informiranju potrošnikov, in to zavezo bi rad videl v besedilu – in ne novih obveznosti poročanja. Imam vprašanje do Komisije: za vsako novo obveznost v DFA, ki jo boste vpeljali, ali boste pokazali, katero praznino zapolnjuje in zakaj obstoječe pravo tega še ne pokriva? In še eno, končno opombo – kot je že omenil moj kolega – menim, da je bistveno, da zagotovimo, da DFA in Kids Act delujeta skupaj, vendar me nekoliko zmede, da nekateri deli DFA že zdaj segajo na področja, ki jih

  81. zlasti o mladoletnikih in menim, da ne bi bilo bolj smiselno, da to ostane v Kids Actu, ki se ukvarja z otroki, hvala lepa, hvala lepa. Zdaj Renew, da, glede vprašanja psihologije ali morda nevrologije, ne vem, sem se pogovoril z nevrologom, ki je prav tako podal veliko informacij o tem, kar se dogaja v možganih mladih pod vplivom družbenih omrežij, pa zgolj iz radovednosti, vidimo veliko negativnega okvirjanja na družbenih omrežjih, ker ljudje radi klikajo na nek negativen okvir. Ali bi se s tem moralo računati pri oglaševanju in prodaji izdelkov ali bi ga morali drugače okvirjati? Obstaja kakšen odgovor z vidika psihologije? Hvala, Crystal. Hvala vam zelo, predvsem za to, da ste kmalu predstavili predlog zakona o digitalni pravičnosti, menim, da ga res potrebujemo, ker še vedno obstajajo luknje, ki jih moramo zapolniti. Menim tudi, da smo se od DSA, na primer, veliko naučili in ena izmed stvari so na primer zasluge, ki povzročajo zasvojenost, torej stvari se v digitalnem okolju razvijajo zelo hitro in tu menim, da je res pomembno pogledati, kaj lahko storimo, da bolje zaščitimo potrošnike. Po mojem mnenju ima zato smisel storiti več, vendar moramo seveda paziti, da ne ustvarimo dvojnih predpisov. Upam, da se bo zadevo lotila Komisija, saj je to njeno opravilo. A ena stvar, kot je povedala tudi Laura, menim, da je izredno pomembno spomniti se, da v današnjem okolju, ko smo online, lahko veliko ljudi zmore biti prevarano, ranljivi smo, vsakdo, zato moramo storiti nekaj, da obrnemo breme dokazovanja ali kaj podobnega, kar res pomaga potrošnikom. Menim, da ljudje danes ne čutijo, da so dovolj zaščiteni, in upam, da bomo lahko uporabili DFA in Kids Act, da zapolnimo te luknje, ne zato, da jih prikrijemo, ampak da jih rešimo. Hvala vam zelo, zelo se veselim.

  82. včakamo prihajajoči mesec.

  83. Govornik 1ro

    Hvala. Če ni večjih vprašanj, bi rad Komisiji zastavil eno vprašanje: ali ste že pripravljeni, da ga v nekaj dneh sprožite? Ali ste se pogovorili z vsemi relevantnimi deležniki? Kakšno je stališče držav članic? Kaj pravi države članice? Ker je profesor tukaj povedal, da je težko, ker bodo pravniki v 27 državah članicah razlagali različno in ponovno bomo imeli fragmentacijo in ponovno ne bomo imeli zaščite. Ali imate odgovor od držav članic? Ali nam lahko poveste, kakšno je njihovo stališče? Hvala.

  84. Govornik 1en

    Hvala lepa, gospod predsedujoči, in hvala dostojnim članom. Lahko se začnem s tem, kar sem povedal tudi v svoji prejšnji intervenciji, da smo se zares zelo zavedni medsebojnega vpliva med našimi horizontalnimi pravili za varstvo potrošnikov, ki jih bo vključevala prihajajoča predlaga o digitalni pravičnosti, in sektorskimi predpisi o digitalnih storitvah. Vse smo storili, da se izognemo podvajanju. Naš izhodiščni podlagi sta bile dejansko ugotovitve iz naše preveritve digitalne pravičnosti, pa tudi obilje vnosov, ki smo jih prejeli v okviru zelo širokega konzultacijskega postopka, ki sem ga poskušal poudariti tudi v predlogih, ki jih vsebuje spremljajoča ocena vplivov. Videli boste natančno, kako smo se poskušali najprej ugotoviti in pojasniti pomanjkljivosti in področja pravne negotovosti ter kako smo uskladili prednostno politično odzivnost za vsako od njih. Kar se tiče pogovorov z deležniki, akademskim svetom in državami članicami, to je nekaj, na kar smo med celotnim postopkom oblikovanja predlaga o digitalni pravičnosti posvečali posebno pozornost. Poleg konzultacijskih aktivnosti, ki sem jih naštel, smo – tako kot smo storili z Parlamentom – v zadnjih dveh letih sodelovali na skoraj vsakem zasedanju komisije IMCO, kjer smo podajali posodobitve o pripravi predlaga o digitalni pravičnosti. Enako smo storili za ustrezne delovne skupine Sveta in prejeli smo tudi več odgovorov držav članic na konzultacijski postopek, pa tudi vnašaje v zadnjih dneh. Poskušali smo torej upoštevati vse in uskladiti predloge na uravnotežen način, ki upošteva različna stališča. Hvala lepa, gospod profesor. Hvala za vaše pripombe in vprašanja. Kar se tiče vprašanja, ki je bilo naslovljeno posebej meni, in sicer negativno okvirjanje, menim, da gre jasno za politični in regulativni problem, ki ga je treba obravnavati. Imamo namreč empirične študije, ki kažejo, da negativne vsebine, strupene vsebine, vsebine, ki vodijo do

  85. negativne emocije vodijo k večjemu času preživetemu na spletu, k večji angažiranosti, kar se zelo dobro ujema z poslovnim modelom mnogih družbenih omrežij. Ko postanejo ta orodja glavna sredstva, preko katerih potrošniki dobivajo novice in informacije o svetu, postane to zelo problematično. Zdaj pa vprašanje, ali bi se to vprašanje moralo obravnavati z zakonodajo o varstvu potrošnikov ali na podlagi akta Unije v skladu s členom 114, menim, da odgovor na to ni očiten. Mislim, da obstajajo argumenti tako za kot proti. Zasledim si lahko svet, v katerem bi države članice same začele razmišljati o tem problemu in ga na en način ali drugega urejale, in ko se ugotovi, da to moti notranje tržišče, se temu lotimo. A vendar, kot vemo, v takšnem svetu ne živimo. Zato menim, da je to težko vprašanje, zelo težko. Poleg tega se strinjam z vsem, kar je bilo rečeno, zato menim, da se bližamo koncu. Ne bom porabil več vašega časa. Hvala vam zelo. Mulțumesc.

  86. Govornik 1ro

    Hvala vam zelo, in profesorjem ter predstavniku komisije, dovolite mi, da vas obvestim, da bodo vsa PowerPoint predstavitve in informacije objavljene na spletni strani naše komisije, tako da jih lahko tukaj preučite bolj podrobno. Bile so predstavljene v dodelanem času. Hvala vam zelo, in gremo naprej. Zadnja točka današnjega dnevnega reda se nanaša — v zvezi z ženskami, zadnja točka: ženske kot potrošnice — bojevanje proti spolnim stereotipom in nepoštenim tržnim praksam. Spomnim vas, da smo v Parlamentu imeli Teden enakosti spolov, in z veseljem smo vključili točko v naš program: ženske kot potrošnice — bojevanje proti spolnim stereotipom in nepoštenim tržnim praksam. Za začetek imamo dvominutno video sporočilo predsednice Roberte Metsole, ki bo dober uvod v današnjo razpravo. Želel bi pozdraviti govorce na tem dogodku in jim zahvaliti za sodelovanje. Žal mi je, da kljub našim prizadevanjem zagotoviti zastopanost iz poslovnega sektorja se, žal, nihče ni mogel sprejeti našega povabila. Sam se štejem k poslovnemu svetu, zato sem se že dolgo ukvarjal s to temo in bom zagotovo povabil svoje kolege, po razpravi, da delijo svoje mnenje. Zdaj si poslušajmo našo predsednico, Roberto Metsolo.

  87. Govornik 1en

    Evropa napreduje, ko se ljudje odločijo, da stopijo naprej in prevzamejo vodstvo. To vidim v delu vsak dan: srečujem neverjetne ženske vodje v naši družbi in po celotnem kontinentu, ki si utirajo pot, gradijo uspešne zgodbe in spreminjajo naše družbe. Ampak te pogumne ženske so še vedno preveč pogosto zadržane s pritiski, s katerimi se redki vodje soočajo – od plačnih razlik in nevidne delo do zastarelih stereotipov in spletnega zlorabljanja. V tem Domu sprejemamo ukrepe za razbijanje teh steklenih stropov in olajšanje dostopa do vodilnih položajev, vključno z ustvarjanjem prostora v upravnih odborih in z zapiranjem plačnih, zaposlitvenih in pokojninskih razlik. Parlament se lahko tudi ponosi z volilno reformo o pravici do glasovanja po pooblastilu, da nihče ni prisiljen izbirati med demokratičnimi odgovornostmi in ustanavljanjem družine. Ohranjali bomo pritisk za ratifikacijo vseh držav članic in nacionalnih parlamentov, da se nobena ženska ne zaostane. Vendar pa odpiranje vrat na vrh je le del naloge. Moramo storiti več, da pomagamo ženam uspeti že od prvega dne. Vodstvo se oblikuje skozi otroštvo, izobrazbo in kariero. Potrebuje močne vzorce in podporne sisteme. Zato mora ta Dom nadaljevati gradnjo demokracije, ki je bolj enakopravna in reprezentativna, in narediti vodstvo realno možnostjo za ženske v vseh področjih – od STEM do športa. Da dosežemo to točko, je potrebna politična volja in vztrajno delovanje. To je bistvo Tedna enakosti spolov. Zahvaljujem se svoji kolegici podpredsednici Antonelli Zberna in predsednici Lini Gálvez Muñoz ter vam vsem, ki neumorno delate za enakost spolov – ta teden, vsak teden in vsak dan. Nadaljujte z dobrim delom, ker ko ženske napredujejo, napreduje s njimi celotna Evropa.

  88. Govornik 1ro

    Moramo uresničiti to lepo sporočilo, hvala, Roberta, četudi vas tukaj trenutno ni. Imamo tri govorce, zdaj pa sledi prispevek namestnice direktorice Direktorata za enakost in nediskriminacijo pri Digi Just, gospa Pinuccia Contino. Imate sedem minut, hvala.

  89. Govornik 1en

    Hvala vam veliko, ugledni predsednik in člani komisije, je za mene velika čast, da se lahko vrnem k tej odlični komisiji, po tem, ko sem bil odgovoren za varnost izdelkov in vodstvo oddelka za enakost spolov v Digi Just. Prvič mi dovolite, da se dotaknem temeljnih načel. Varstvo potrošnikov EU je zapisano v členu 169 Pogodbe in členu 38 Listine temeljnih pravic Evropske unije. To varstvo temelji na predpostavki, da so potrošniki v šibkejšem položaju v primerjavi s prodajalci ali ponudniki, saj imajo na splošno manj informacij, manj gospodarske moči in manj izkušenj kot prodajalci ali ponudniki. Pravno varstvo potrošnikov zato poskuša odpraviti to strukturno neravnovesje. Na primer, Direktiva o nepoštenih tržnih praksah ščiti potrošnike pred nepoštenimi tržnimi praksami, vključno z zavajajočimi dejanji in opustitvami ter agresivnimi praksami. Spolno usmerjeno oglaševanje, kot je oglaševanje, ki izkorišča negotovost glede videza, telesne podobe, staranja ali materinstva, lahko pade pod Direktivo o nepoštenih tržnih praksah, če so v kateri koli obliki nepoštena, kar vodi potrošnike – v tem primeru ženske – k transakcijski odločitvi, ki jo sicer ne bi sprejeli. Direktiva o nepoštenih tržnih praksah zagotavlja tudi višjo raven varstva za jasno določeno skupino potrošnikov, ki so zaradi duševne ali fizične slabosti, starosti ali lahkovernosti posebno ranljivi za določeno tržno prakso ali temeljni izdelek, če lahko trgovec razumno predvidi to ranljivost. V takšnih primerih se praksa ocenjuje z vidika povprečnega člana skupine. Spol sam po sebi ni ena izmed navedenih osnov ranljivosti v Direktivi o nepoštenih tržnih praksah. To pa ne pomeni, da se določene prakse ne morejo oceniti kot nepoštene. Direktiva o nepoštenih tržnih praksah namreč zahteva primerjalno ocenjevanje posamezne prakse, ki upošteva okoliščine, ki obdajajo posamezno prakso ali pogodbo. To Direktivo naredi fleksibilnim instrumentom za obvladovanje različnih vrst praks in pogodb. Na primer, višja cena za izdelek, ki je namenjen ženskam.

  90. than for a comparable product marketed to men the so-called pink tax is not automatically an infringement of the UCPD the UCPD does not establish general prohibition on price differences between consumers or product variants it may nevertheless apply where for example the trader misleads consumers about the price or its calculation omits material information or uses an aggressive practice as many of you know and we have just heard all the discussions the commission will propose the DFA in a couple of days the DFA aims is to strengthen consumer protection online and we have seen how much the DFA is conceived to protect the interests of all consumers men or women in all their diversity its rules are intended to address practices that can harm consumers generally while taking account also of vulnerable consumers for sure certain forms of influencer marketing or personalized advertising or pricing might disproportionately affect women for example influencers promoting beauty anti-aging or weight loss products makes exploit gender specific insecurities relating to appearance and body image while failing to make sufficiently clear the commercial nature of their endorsements the DFA could strengthen protection in this area including by requiring sale and disclosures to ensure that consumers are made aware of the commercial nature of such content the work on the DFA also looked at addressing unfair personalized advertising practices for example for instance where traders use consumers personal data including sensitive information revealing health conditions or other characteristics protected under the GPDR the GDPR to target them with advertising that exploits their vulnerabilities and here we know how certain health conditions only affect women as we have stressed in the gender equality strategy minors are particularly vulnerable to influencer marketing often perceiving influencers as their friends influencers sometimes exploit minor's trust for example by blurring the commercial

    Prevajanje…

  91. purposes of their activities or exploiting gender stereotypes and gender specific vulnerabilities pushing minor to buy products or otherwise distorting their transactional decisions there is also evidence that girls can be particularly affected online also specifically with respect to video games because even though loot boxes and problem gambling was shown in a 2020 study to be stronger among among girls than boys although boys were considerably more likely to engage with loot boxes in the first place the DFA work has looked specifically into this matter and more broadly into the matter of spending maximizing practices if we look at financial services now there is of course a big risk of algorithmic biases traditional credit scoring models for instance often fail to account for women's different career partners patterns including breaks for caregiving to children or older parents when AI systems are trained on historical data reflecting decades of gender inequality they can perpetuate and scale these biases the revised consumer credit directive which will come into application on 20th November 26 strengthens protection against discriminatory automated decision making looking forward implementation will be key to ensure that algorithms are regularly tested for gender bias and deliver fair outcomes the gender equality strategy also explicitly covers the angle of women as consumers i can go deeper into this because i see that my seven minutes are almost there and i really hope that we can continue working together with all of you to address gender equality issues in the field of consumer rights

    Prevajanje…

  92. Govornik 1ro

    Mulțumesc foarte mult da de decenii este inegalitate să sperăm că ajungem să trăim și noi egalitatea de de șanse acuma am să invit pentru patru minute pe doamna Mary Collins secretar general pentru lobby european al femeilor please

    Prevajanje…

  93. Govornik 1en

    Thank you very much Madam Chair and thank you to the MCO committee it's um very honored to be here on behalf of the European Women's Lobby and I think your this is very timely event as um the cost of living is soaring and we can hear out cry and in the streets I just want to first of all reiterate that women are more than 50% of the population they are not a vulnerable group they are not a footnote they're not a minority but however there are many different characteristics that impact their spending power one of them being that there is still a persistent gender pay up between 11 and 12% for decades and that has lifelong consequences because it leads to a gap in lifelong earnings and pension gap and it means poverty in older age so this obviously has a huge impact on the capacity of women in terms of their spending power also we should not overlook the entrenched gender stereotypes that impact on consumer and commercial practices there are gender biases that are ingrained so I wanted to quickly if I may in my four minutes look at the so-called pink tax which we can also call a sexist tax secondly menstrual products and thirdly the commodification of women's bodies so it was pointed out that this so-called pink tax is what we would call a sexist tax it shows that products that are aimed at women that target women are much more expensive even if the equivalent exists for male consumers so for example um healthcare and particularly products like the deodorant which is far more expensive when targeted woman but the studies show and there are not that many studies to be honest show that um even impacts on toys children's toys children's clothes the different color of products as well so we can see that gender stereotypes are ingrained and some studies show that actually it is against um gender equality laws as well in different countries so we would like to see MCO and FAM do a joint um own initiative report to really trace the differentiation of prices um with between women

    Prevajanje…

  94. and men in throughout the European Union quickly move on to menstrual products and it's more about a tampon tax it's often referred to as a tampon tax but it's more about that it's about inclusion it's part of the union of equality and it's access to women's sexual and reproductive health and rights throughout Europe today girls still drop out of school while they have their periods homeless women lack access to sanitary facilities and it's difficult to manage in terms of their dignity and their safety so we would again like to see more studies done in relation to this there are some good practices in different parts of throughout the European Union these need to be scaled up because this is a really you know very important issue for girls in terms of VAT just to say that the revision of the VAT directive gave the possibility of to member states to actually be more flexible in terms of classifying sanitary products from being luxury items to ordinary items however today there are only three countries in Europe um Malta Cyprus and Ireland where there's a zero VAT on sanitary products thirdly I want to the commodification of women's bodies so women are not for sale and this includes prostitution pornography as well as accelerating exploitive digital exploitation think it was spoken about a little bit earlier they aim to hurt alienate violate women and girls bodies minds and fundamental rights so it's an issue of violence against women and needs to be addressed as such however what we do see is that the so-called mainstream media and advertising they also use the sexualization of women's bodies to lure um customers and clients into practices and consumer practices so these need to be um called out for what it is it's exploitation of women so the DSA covers some issues for example big platforms uh such as porn um porn pornhub but it doesn't go far enough so we really need to have a we need really need to call out against the um sexualization of women through media through

    Prevajanje…

  95. advertising which have an impact in terms of consumer preferences and choices I'll leave it at that thank you very much

    Prevajanje…

  96. Govornik 1ro

    Mulțumesc foarte mult și mulțumesc și pentru că ați fost și la celelalte prezentări apreciez foarte mult că ați fost aici în sală așa cum apreciez că domnul profesor stă acum să asculte și problema noastră a femeilor acum pentru patru minute am s o rog pe doamna Silvia Maurer director advocacy beuc patru minute să din perspectiva beuc acum

    Prevajanje…

  97. Govornik 1en

    Good afternoon uh Madam Chair honorable members thank you very much for inviting the European Consumers Organization B to this workshop so that we can also maybe share a little bit of the research of our member organizations because indeed uh I think that um very often uh women do uh continue to face practices that undermine their ability to participate in markets on equal terms with men um we have heard about the so-called pink tax and that is something that our members have also uh confirmed uh and it's not only anecdotal so our Slovak member SOS has for example analyzed 200 products that were sold by online retailers and they found that around 10% of those products were more expensive in their pink version and according to their research the most significant differences appeared in health supplements footwear and sporting goods but also our UK member which found out that one of the latest trends is to relabel uh uh products for uh menopa with menopause and to make price premiums even though there's very often no added value of these products compared to other ones um I will try um not to be too repetitive because a lot of points that have already been made I would also have raised the exact same issues um on the pricing what is maybe also interesting is that uh sometimes it's like very obvious what was referred to by the pink tax meaning it is almost the same product it's just that the price is higher when it's packaged differently or the color is different but there is also more subtle uh misleading uh where women are paying more because that can be that for example the quantity is lower and the price is the same so that's an indirect way on how to mislead about the pricing um and uh we have already also heard about uh the issue about um algorithms uh that they uh increasingly determine which products we see which advertisements reach us and uh sometimes even different prices that we pay and that there uh these systems rely very often on biased data uh or reinforce existing stereotypes so that's why discrimination can

    Prevajanje…

  98. dogajajo se tudi na ravni, ki je za potrošnike zelo nevidna in težko izpodbitna. Mislim, da se boste strinjali, da moramo resnično pazljivo preučiti influencerski marketing, ker so ženske in dekleta med glavnimi ciljnimi skupinami. Mladim ženskam se tako spodbuja, da sledijo nerealistične standarde lepote, zlasti prek neskončnih priporočil izdelkov, in jih pogosto spodbujajo k pretiranemu potrošništvu, na primer v področju hitre mode. Mislim, da lahko naredimo povezavo tudi s vašim prejšnjim delavnicam o Digital Fairness Act, ker moramo seveda razpravljati tudi o rešitvah: kaj lahko storimo? Veliko teh praks je namreč zelo subtilnih, trg pa se jih je preveč dolgo mogel izkoriščati. Mislim, da se to nanaša tudi na dejstvo, da je, kot je prej poudarila Gigi Justice, „pink tax“ lahko nepoštena trgovska praksa, vendar v zakonu ni vedno jasno, da se lahko na vse reagira. V zvezi z Digital Fairness Act si torej mislim, da imamo tukaj priložnost za izboljšanje zakonodaje. A morda bi morali na ravni EU videti tudi, kako bolj strateško uskladimo, na primer, izvajanje agende potrošnikov skupaj s strategijo za spolno enakost. Morda bomo tam lahko razvili tudi nekatere ideje. Rad bi dodal tudi, da tam, kjer obstaja zelo praktična zakonodaja, moramo resnično preveriti, ali ne obstajajo specifični zahtevki, ki jih moramo vključiti v splošni predpis o varnosti izdelkov. V preteklosti, na primer, je bilo mnenje, da tehnične norme za varnostne teste pogosto niso upoštevale ženskih teles. Prav parlament je dopolnil besedilo, ki je bilo končno sprejeto, in prav tovrstno razmišljanje moramo pogosto uporabljati za morebitna izboljšanja. Rad bi tukaj zaključil. Mislim, da lahko dodam še eno zadnje opombo: o nekaterih od teh praks

  99. morda potrebujemo dobra orodja za evropsko izvajanje v primerih skupnega interesa in če želimo napredovati v agendi pravičnosti do žensk, morda obstajajo tudi določeni projekti in skupna izvajalska dejanja, ki jih lahko skupaj preučimo. Hvala.

  100. Govornik 1ro

    Hvala vam zelo, preden dam besedo svojim kolegom, je mi žal, ker so bile narejene prizadevanja in povabljeni predstavniki poslovnega sektorja, vendar žal niso sprejeli našega povabila. Upam, da bodo prihodnjič lahko prisostvovali. Želim vam le sporočiti, da so bila narejena prizadevanja, da smo jih povabili, in da niso prišli na to debato, kar menim, da je pomembno. Kakor je kdo že tukaj dejal, ženske niso strahopetne; sestavljamo jih je več kot 51 %, in verjamem, da se mora vsaka zakonodaja preučiti z vidika njenega vpliva na ženske. Dora IPP

  101. Govornik 1en

    Ja, hvala, da ste prišli danes in hvala za predstavitve, pa res, kot ste vi in tudi naš koleg/naša kolegica ste pred malim ponovili, ženske predstavljajo več kot 50 % prebivalstva, zato moramo povečati ozaveščenost o vplivu nepoštenih trgovskih praks ali o tem, kako nepoštene trgovske prakse nanje vplivajo. Tudi jaz sem nekoliko razočaran/razočarana zaradi nizkega udeležbe danes. Rad/a bi vas vprašal/a o tako imenovani rožnati davek, ker sem pogledal/a in nisem našel/a nobenih nedavnih študij o tem, zato bi bil/a rad/a, če imate podatke o njegovi razširjenosti in kako velik ali kako razširjen je ta problem ter kako ga nameravate reševati. Mislim, da smo rekli in tudi menim, da obstaja primer, ko obstoječa zakonodaja to pokriva kot zavajajočo prakso. Zato se vrnemo k izvrševanju in prioritetam izvrševanja. In moje ključno vprašanje je: kako bomo zagotovili, da bo Komisija in nacionalni organi za izvrševanje dejansko ukrepali in kako lahko povečamo ozaveščenost, da bi morali v takih situacijah nepoštenih praks ukrepati? In še eno vprašanje glede tega, da vem, da je Komisija izvedla preverbo digitalne pravičnosti trga in je predstavila šokantno vsoto 7,9 milijarde evrov letnih izgub potrošnikov zaradi pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje. To je razčlenjeno po starosti, ne pa po spolu. Zato se sprašujem, ali Komisija namerava zbirati podatke o takšni razčlenitvi. Hvala vam.

  102. Govornik 1ro

    Hvala vam zelo, Georgia, S&D. Hvala.

  103. Govornik 1it

    Gospod predsedujoči, hvala vam za ta zelo pomembno razpravo, hvala vsem gostom, ki so nam podali zelo zanimive vpoglede, ker je digitalna preobrazba zagotovo odprla nova priložnost, a obenem pa ustvarila tudi številne kritične vprašanja, ki jih skušamo obravnavati, zlasti v zvezi z nepoštenimi trgovskimi praksami in oblikami manipuliranja potrošnikov. V tem smislu je pobuda o Aktu o digitalni pravičnosti zelo pomembna priložnost, ki jo ne smemo spustiti, da bi se v nove predpise in v ocenjevanje njihovega učinka vključila tudi perspektiva spola. Seveda mislimo na algoritme, ki lahko stopnjujejo nerealistične modele lepote, na ciljane oglase, ki predvsem izkoriščajo negotovost povezano s telesom, starostjo, ali na marketinške strategije, ki reproducirajo ali še dodatno utrjujejo dobro znane spolne stereotipe. Te prakse ne vplivajo le na odločitve potrošnikov; lahko imajo zelo konkretne posledice na gospodarsko avtonomijo, blagostanje in predvsem na svobodo izbire žensk. Ne gre za osamljene primere diskriminacije; niso osamljeni dogodki, to dobro vemo: spolni stereotipi in predsodki so resnično vdolgočeni v algoritmične sisteme in poslovne modele. Ti jih reproducirajo in stopnjujejo že obstoječe neenakosti, kar neprestano opazujemo. Je očitno, da gre za ne novo zaskrbljenost. Spomnim se na študijo iz leta 2023 Evropskega parlamenta, ki jo je naročil Odbor FEM o vplivu spolne razlike v podatkih o varstvu potrošnikov. Študija kaže, kako pomanjkanje razčlenjenih podatkov vpliva tudi na ženske kot potrošnice na digitalnem trgu. Zato menim, da je nujno, da perspektiva spola ne ostane zgolj splošni princip, ampak da bi bila

  104. res konkreten kriterij v evropskem pravu o varstvu potrošnikov, že se že že že že od GDPR. Ampak se sprašujem, pa, kaj so to kriteriji, ki jih določajo vse bolj podrobno? Hvala.

  105. Govornik 1ro

    Hvala vam zelo. In zdaj bi radi dobili odgovore od vseh treh vas. Preden to storim, vam želim povedati, da ja, imate prav, povedali ste, da so kozmetika za ženske dražja, ampak tudi spodnje perilo. Jaz sem tista, ki dela nakup v družini, in vem to, in menim, da to ni normalno. Ampak še huje je dejstvo, da ženske, ki imajo nižje plače v primerjavi z moškimi, morajo plačati več za kozmetiko ali druge izdelke. Kar pa je zelo resno, je to, kar ste povedali v svoji predstavitvi, da so mlade deklice, zlasti mlade deklice, zavajane, da bi izgledale lepo. Sem videla toliko primerov, kjer so lažne informacije, fake novice, kamor jih pošiljajo v različne klinike in jih preprosto osakaijo. Zato moramo biti tukaj resnično zelo previdni. Hvala, in pričakujem odgovor in sklepe od vseh treh vas.

  106. Govornik 1en

    Hvala vam zelo, eh, za ta, eh, resnično pomembno razpravo in za vsa kar je bilo povedano. Eh, kot vedo, ko se lotimo enakosti spolov, žalostno ni enostavnih, eh, odgovorov, ker so neenakosti med spoloma tako globoko vpeti v vsakršnem vidiku življenja. Zato se Komisija seveda strinja z vsemi točkami, ki so bile povedane. In morda bi se tu, eh, najprej, eh, upametala, da bomo v prihodnje zbrali še več podatkov. Imamo, eh, naše, eh, agencijo, ki veliko dela na tem, eh, tem področju, in zagotovo lahko opozorimo EGE na vidik žensk kot potrošnic, ki morda še ni bil, eh, najbolj obravnavan vidik, ker je seveda še toliko dela v boju proti nasilju nad ženskami. Je še toliko dela v razumevanju vseh vrzelin, vseh neenakosti med spoloma, plačilne neenakosti, neenakosti v zaposlenosti, neenakosti v pokojninah, in, eh, in seveda je še veliko dela v boju proti stereotipom, ki se, žalostno, ne spremenijo le z zakonom. Zahtevajo si zato resnično, eh, večplastno in kompleksno ukrepanje, ki ga je Komisija obravnavala v vseh svojih strategijah o enakosti spolov in zlasti v najnovejši, ki jo je Komisija sprejela 5. marca 2026 in ki traja do leta 2030, kjer so vsa vprašanja, ki so bila danes povedana, upoštevana in so predmet številnih, številnih različnih ukrepov in pobud, eh, včasih gre za študije, včasih za pravna ukrepanja, včasih za pobude ali financiranje. Zato, eh, kar vam lahko zagotovim tej, eh, častiti komisiji in članom, je, da bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bomo uporabili vse orodja, ki jih imamo na voljo, za izboljšanje situacije. A zagotovo potrebujemo tudi vas in vaše delo, vašo strast in, eh, angažiranost v tej zadevi. Hvala vam zelo.

  107. Govornik 1ro

    Ponovno želim poudariti, da je bila naša celotna razprava predvajana v živo na spletu, ehm, in seveda se je v živo povezanih udeležilo veliko več ljudi. Ehm, toda verjamem, da je bila kakovost predstavitev in kakovost vprašanj na visoki ravni, zato bi se rad zahvalil tistim, ki so predstavitve pripravili, svojim kolegom, ki so postavljali vprašanja, in tistim, ki so poslušali na spletu, ker je pomembno, da se odprto, iskreno in brez zadržkov razpravlja, da se poišče rešitve. Ehm, zdaj povabim predstavnika lobija in nato BEUC, da govorita, vsak po dve minuti.

  108. Govornik 1en

    Hvala vam zelo in hvala vam tudi za vaša vprašanja, komentarje in povratne informacije. Hmm, tako da prvo vprašanje se je nanašalo na to, kako velik je problem v zvezi z »rožnato davščino«. Verjetno je ogromen. Hm, problem je v tem, da nimamo obsežnih študij, vendar tam, kjer so bile izvedene, lahko vidimo, da je zelo velik. In včasih se naredi razlika med košarico blaga, torej vrsto običajne košarice blaga, ki jo uporablja vsakdo, in storitvami. Tako na primer, v Nemčiji je bila leta 2017 opravljena študija – torej gre za nekaj let nazaj – in ko so gledali košarico blaga, razlike v cenah niso bile velike. Torej nekatere proizvode, ki so namenjeni ženskam, niso bile masivne. Vendar pa, ko so gledali storitve in predvsem frizerske storitve, kemično čiščenje, krojenje, kozmetiko itd., je bila razlika 37 %. Torej je ogromna. Tako lahko le ugibamo, da je bila ogromna. In res je ogromna. Zato tudi potrebujemo podatke in se popolnoma strinjam z Komisijo, ko pravi, da smo v Evropski uniji zelo srečni, ker imamo Evropski inštitut za enakost spolov, ki zbira podatke in jih na letni osnovi predstavlja, in sicer z indeksom enakosti spolov, ki prikazuje, kje se trenutno nahajamo. Dejansko bo 26. indeks tega meseca objavljen. Tako smo zelo srečni, ker imamo to. In da, to je nekaj, kar bi lahko Inštitut tudi storil, in sicer zbiranje podatkov, tako da bomo lahko vidno videli razliko v cenah, ker za to ni nobene objektivne utemeljitve. Zato temu pravimo tudi »seksistična davščina«. Tako kaj še lahko storimo? Hmm, tako da industrija se mora vključiti. To je popolnoma nujno. In tudi v zvezi z zastopanostjo žensk v sektorju. Vemo, da je zastopanost žensk še vedno zelo nizka v mnogih sektorjih. Imamo direktivo o ženskah v vodstvenih telesih, vendar bi radi videli, da se nadaljuje veliko bolj in da bi dosegli pariteto v vodstvenih telesih. Ker pariteta pomeni 50/50 zastopanost in res je treba k temu težiti.

  109. ker smo prepričani, da je to eden od načinov, kako se lotiti nekaterih od teh, eee, vprašanj in da vpeljemo tudi drugačno perspektivo, zlasti kadar gre za uporabo teles žensk in deklet. Eee, da resnično potrebujemo povsem drugačen pristop do te zadeve. In kot pravi Komisija, imamo na voljo mnogo orodij in moramo zagotoviti, da se med seboj povezujejo. Torej, ehm, vej, Digital Services Act, torej DSA, Akt o umetni inteligenci, Strategija za enakost spolov, ehm, vsi morajo delovati skupaj, ker ni, vej, enega samega rešitve. To je del globalnega niza standardov v naših družbah in zlasti spolnih stereotipov. In si lahko predstavljate, da smo v letu 2026 že to prebočili. Ampak ne, še vedno je to zelo globoko zakoreninjeno. Rad bi omenil tudi financiranje. Potrebujemo financiranje. Potrebujemo vire, ker moramo to obravnavati na vseh različnih ravneh. In bi želel dejansko poudariti, da za naslednji večletni finančni okvir predlog Sveta, da zmanjšajo instrument Agora EU – instrument, ki pokriva temeljne pravice, enakost spolov, enakost za vse, medije in kulturo – za 30 %, 3,0 %, kar je največji zmanjšek v celotnem proračunu EU. Zato vas danes tudi kličem, da se prepričate, da se to ne zgodi. In da se vrnete k predlogu Komisije in, ehm, iti še dlje. Ker je to ključno. Gre tudi za demokracijo. In zlasti za večletni proračun. Gledamo v naslednjih sedem let. Čeprav se današnja situacija lahko zdi nekoliko temačna, upamo, da bomo čez sedem let imeli bolj pozitiven in upanje poln svet. Hvala.

  110. Govornik 1ro

    Hvala lepa. In menim, da bi odpravili stereotipe, moramo se lotiti tudi izobraževanja. Že v šoli, v družinah, odkar so otroci zelo majhni, v vrtcu, je avto le za dečke, za deklice je nekaj drugega, ta barva je za dečke, druga pa za deklice. Te stvari se morajo torej reševati na koreninah in preko izobraževanja, ne šele ko odrastejo. In ne le preko zakonov. Izobraževanje ima zato zelo pomembno vlogo. Zdaj predstavnica BEUC, prosim.

  111. Govornik 1en

    Hvala. E, mislim, da bi res lahko potrebovali še več zbiranja dokazov in da bi morali preučiti zelo različna področja, kjer želimo iskati te dokaze. E, ker mislim, da je problem tukaj v osnovi do neke mere sistemski, saj – po mojem mnenju – ženskam rečejo, da niso dovolj dobre takšne, kot so. In da bo naslednja nakupnina veliko bolj približala idealu. In to ustvarja nenehen krog nezadovoljstva, ki nato spodbuja porabo. Ne zato, ker bi porabnice potrebovale kakšen izdelek, ampak zato, ker so bile prepričane, da morajo nekaj »popraviti« pri sebi. In, e, mislim, da se, žal, vedno pojavljajo nove oblike, kako se to občutje izkorišča v marketinških tehnikah in novih kanalov prodaje ter vseh drugih stvareh. Gre torej za nekakšen samopodpirajoč se krog: ko le kaj odkrijete, se pojavijo še bolj subtilne tehnike, kako nadaljevati s tehnikami prodaje ženskam. V najslabših primerih – ker, kot smo slišali že prej, ženske zaslužijo v povprečju manj in plačujejo več. So torej kaznovane dvakrat, ker so porabnice na enotnem trgu. In to resnično zahteva našo pozornost. E, se strinjam z nekaterimi predlogi, ki so bili podani za nadaljnje ukrepanje, in bili bi radi ostali v diskusiji o podatkih. Res je, da jih veliko nimamo, vendar lahko nuden eno ali dve anketi o porabi članov, ki jih imamo – v primeru, da bi bile zanimive.

  112. Govornik 1ro

    Hvala vam zelo. Hvala za odgovore. Hvala za vprašanja. Hvala sekretariatu, ki mi je pomagal. Hvala tolmačem, ker brez njih kako bi se izognili? Je zelo dobro. Imamo 24 jezikov. Uradni jeziki. Danes so skoraj vse kabine polne. Hvala. In upam, da se tukaj ne ustavimo. O tem bom razpravljal v komisiji IMCO, da nadaljujemo in morda prinesemo sem tisto, kar danes nismo imeli, to je sodelovanje industrijske strani v diskusijah. Seveda je zelo pomembno ne le regulirati, ampak tudi uveljavljati. Ker lahko imamo zelo dober dokument, ga pa slabo uporabimo. Da pa ga uporabimo dobro, verjamem, da se morajo vsi zainteresirani vključiti in poročati o težavah. Moramo izobraževati potrošnike, da se pritožujejo, ko so njihove pravice kršene, in zlasti ženske, ker so ženske, recimo, bolj zadržane, kadar gre za to, da se oglasijo, ko so njihove pravice kršene. Na tem moramo veliko delati. Osebno delam v svoji državi, morali bi vedeti, da vodim žensko združenje, ki je aktivno že 30 let, in z njimi zelo dobro sodelujem, ter se je to izobraževanje pojavilo, da jim da pogum, da cenijo svoje sposobnosti in se ne dajo manipulirati z vsemi tistimi lažnimi informacijami. Hvala vam zelo in se vidimo drugič. Hvala.

  113. Govornik 1en

    Hvala vam zelo. Čestitke.

  114. Hvala vam zelo.

  115. Hvala. Imam enega. Hvala. Hvala.

  116. Jutri. Jutri. Jutri. Ja. Hvala.

  117. Govornik 1it

    Dober večer. Dober večer. Ja, ja, pa