Govornik 2en
Dober dan vsem in dobrodošel na našem tiskovnem srečanju o drugem letnem ciklu upravljanja migracij v okviru Pakta o migraciji in azilu. Komisarka Brunner je danes z nami in takoj ji dam besedo. Besedo imate.
Magnus BrunnerCommissioneren
Hvala vam zelo in dober dan vsem. Ja, kot ste dejali, danes zagnamo drugi letni cikel upravljanja migracij. Torej dejansko uresničujemo eno od ključnih sestavin Pakta o migraciji in azilu. In dejansko temelji na zelo pozitivnih rezultatih, ki smo jih dosegli v zadnjih dveh letih, zlasti na pomembnem zmanjšanju nezakonite migracije v Evropsko unijo. Potrjuje pa tudi, da je naš novi pristop k migraciji z novim pravnim okvirom, s močnejšo varnostjo meja, z novimi pravili o vračanju, seveda – in to je zelo pomembno – tudi bolj aktivna migracijska diplomacija. Vse to skupaj, vse te reforme skupaj, daje rezultate. In z letnim ciklom, koterkot veste, zagotovimo letno preglednico stanja azila in migracij v Evropski uniji. Prav tako pa služi za oceno migracijske situacije v državah članicah. Tudi zato, da se zagotovi, da se uravnoteženost med odgovornostjo in solidarnostjo, seveda, ohrani. Ponujamo tudi letni sklad solidarnosti za leto 2027. Kot sem že dejal, naše reforme so uspešne, naš novi pristop k migraciji daje dobre rezultate. Nelegalna migracija je upadla, prošnje za azil so upadle, nepooblaščena premikanja znotraj Evropske unije so upadla, vrnitev pa naraščajo. Številke to dejansko dokazujejo. Kot vemo, je nelegalna migracija v zadnjih dveh letih padla za 55 odstotkov, v tem letu pa je že opazimo nadaljnji upad za še eno tretjino. In da vam dam konkreten primer: zahodno-balkanska pot, ki je bila v preteklosti najbolj zahtevna, se je v zadnjih letih zmanjšala za 95 odstotkov. Zahodnoafričani, osrednja sredozemska ruta z 80-odstotnim zmanjšanjem v preteklem letu. Tako lahko vidite tudi učinke na samih državah članicah. Da vam dam nekaj primerov: Švedska ima najnižje številke, kar jih je bilo kdaj zabeleženih, Danska pa najnižje številke v 40 letih, Avstrija pa po prvič v več kot dveh desetletjih vrne več ljudi, kot je vlog asilnih zahtevkov. Nemčija, v Nemčiji se je število zahtevkov za azil zmanjšalo za 80 odstotkov.
odstotkov v primerjavi pred dvema letoma. Številke so torej zelo jasne. In to me vodi do naslednje točke: pakta. Pakt je v veljavi, pakt deluje. Do zdaj so vse države članice že začele uporabljati nova pravila pakta. Gre seveda za obnovitev nadzora. Tudi o boljšem preprečevanju zlorab sistema. Gre tudi za pospeševanje postopkov. Gre tudi o popolnem zmanjšanju pritiska zaradi nezakonite migracije. Tudi na zunanjih mejah EU so vsi, ki pridejo nelegalno, zdaj zadržani, pregledani in tudi registrirani. Pravzaprav, ista logika velja tudi za tiste, ki pridejo legalno. Preverijo jih in jih registrirajo v našem novem sistemu za vstop in izstop. Članice uporabljajo nove mejne postopke neposredno na zunanjih mejah. In številke iz prvih tednov so, bi rekel, precej spodbudne. Več kot 15.000 do oktobra. To pomeni hitrejše odločitve, to pomeni tudi hitrejše vračanje tistih, ki nimajo pravice za neposredni vrnitev iz zunanjih meja Evropske unije. Poleg tega je še en zelo pomemben vidik, da so vse države članice povezane z novo podatkovno zbirko Eurodac, ki pomaga preprečevati zlorabe in nam daje tudi več nadzora. Vse to skupaj pa daje tudi državam članicam prostora, da zagotovijo zaščito tistim, ki jo resnično potrebujejo. Tako da to tam seveda tudi ustvarja prostor. In zdaj se lotimo jedra današnjega poročila, ki temelji na dobrih rezultatih prvega cikla. Danes smo sprožili drugi letni cikel upravljanja migracij. Prvi cikel je v resnici dokazal, da sistem deluje. Pravila so v veljavi in solidarnost prinaša tudi rezultate glede tega, kar je država članica dogovorila lani. Torej na podlagi podatkov, informacij, ki jih so članice države zagotovile, ter na podlagi neke solidne metodologije poročilo prikazuje, katere članice države bodo v drugem ciklu imele dostop do solidarnosti, ter tudi katere članice države so soočene s pomembnimi migracijskimi situacijami.
In nova pravila pomenijo, da seveda nobena država članica ne bo morala sama spopadati z to ilegalno migracijo. Tisti, ki se soočajo s pomembnim migracijskim pritiskom, seveda vedno lahko računajo na solidarnost in podporo drugih. In to je, to je prav tako jasno, od državljanov članic, ki prispevajo, je odločitev, kako lahko prispevajo. Vendar pa bodisi finančno, bodisi z drugih oblik prispevkov kompenzacije ali prestavitev. In hkrati morajo države članice, da bi lahko izkoristile solidarnost, seveda vedno prevzemati svojo odgovornost. In to je bistvo pakta: odgovornost in solidarnost se morata, seveda, držati skupaj. Morda za zaključek, kot sem že dejal, mislim, da smo v zadnjih dveh letih že dosegli veliko. Ampak, kot vedno rečemo, dobra politika se nikoli ne ustavi. Ker se razvijamo, bomo zato tudi naprej gradili na skupnih temeljih, da zagotovimo, da še naprej obnavljamo nadzor, da gradimo tudi več zaupanja med državami članicami in seveda tudi več zaupanja z državljani. Hvala.
Govornik 1en
Hvala lepa. Lahko odgovorimo na nekaj vprašanj. Komisija ima dejansko le nekaj vprašanj in zagotavljanje udejstvovanja pozneje. Ampak lahko odgovorimo na nekaj vprašanj. Začnemo z Doroto.
Govornik 2en
No. Oprostite? Ja? Ni res? Ja, v redu. Ali je Dorota iz poljske televizije TVP? Rad bi vedel, katera država so izključena iz sodelovanja v solidarnostnem skladu v naslednjem letu. Letos so bile štiri države, Poljska, Hrvaška, Avstrija in verjetno Češka, ki niso morale sprejeti migrantov. Kateri bodo leta 2027 države, ki se ne bodo morale vključiti v mehanizem solidarnosti? In če je med njimi tudi Poljska, zakaj? Kateri so bili argumenti? Hvala.
Govornik 3en
V redu, v tem primeru se bom osredotočil na Poljsko. Slovenija seveda spada med države članice, ki se sooča s to situacijo. pomembno migratorno situacijo. Prav zato, ker Slovenija gostuje veliko število prejemnikov začasne zaščite iz Ukrajine, kar ste me tudi vprašali po razlogih. Tudi Poljska se soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo soo Tudi za druge države članice, ki ste jih omenili, torej z današnjo odločitvijo lahko Poljska, kot ste dejali, Poljska nato lahko Zahteva od Sveta odškodnino za solidarnost, in Svet bo o tem odločil.
Govornik 1en
Hvala vam zelo, Matthia.
Govornik 4en
Ja, pozdravljeni, komisar Matthia Bagnoli. Odgovorite Nacionalni italijanski novinarski agenciji. Odgovornost in solidarnost v vašem ocenjevanju, Italija je dosegla napredek v odgovornosti, kar seveda pomeni nadzor nad sekundarnim gibanjem. Vendar je potrebno še več napredka in vi bo skrbno spremljali ta napredek. Moje vprašanje je torej: ali je to rumena kartica? Hvala.
Govornik 3en
Če se pogovarjamo o nogometu ali ne, menim, da je Italija, kot ste tudi vi dejali, seveda izredno pomembna zanj nas, ko gre za vodenje. Migracija. In to vidimo tudi v rezultatih, zato sem omenil tudi to, nezakonita ilegalni prihodi so zmanjšali za več kot 55 %. Kot sem že omenil, že že se je že v tem letu že v Sredozemskem morju, pa tudi hvala ukrepom, ki jih je sprejela Italija. Tudi to ima pozitiven učinek za celotno Evropsko unijo. Kot ste povedali, ko se tiče pravil pakta, vidimo, da je Italija vložila veliko in je že dosegla pomembne napredek. Vendar hkrati morata odgovornost in solidarnost, kot sem že dejal, seveda nadaljevati hodati roko v roki. Tega pa se bo, seveda, upoštevalo, kot je rekel, bomo situacijo zelo natančno spremljali tesno. Vendar je Italija pomembna in je Italija storila veliko, da izboljša situacijo.
Govornik 1en
Hvala lepa. Ja, ja, imamo.
Herr CommissarClemens Handelen
Hvala za tiskovno konferenco in za odgovor na moje vprašanje. Gospod komisar, Clemens Handel,
Herr CommissarClemens Handelde
za RTV. Ali naj bi Avstrija še naprej bila del solidarnostne izjeme, kljub temu, da je število zahtevkov za azil v Avstriji na najnižji ravni v zadnjih letih? Avstrija je bila sposobna izkazati solidarnost. Zakaj Avstrija še vedno spada v skupino držav, ki se soočajo s pomembno migracijsko situacijo?
Govornik 3de
Ker imamo jasna pravila in enako jasno metodologijo, ki so jo sprejeli tudi države članice. In to prav zato, ker je Avstrija v preteklosti prevzela tudi veliko odgovornosti, kar se tiče sekundarne migracije. Seveda se to upošteva tudi pri tej oceni. Zato predlagamo, da, da ima Avstrija možnost, drugimi besedami, da bo Avstrija tudi izpuščena obveznosti solidarnosti. Avstrija je namreč v zadnjih letih prevzela zelo, zelo visok nivo odgovornosti. In to je tudi upoštevano.
Govornik 1en
Hvala lepa. Imamo čas še za dve vprašanja. Alexandra.
Alexandra VoudouriKathmerinien
Deluje? V redu. Komisarka, dobro jutro. Alexandra Voudouri iz Kathimerini. Poleg na oceni pritiskov migracije, skoraj pet mesecev po začetku veljavnosti pakta, kakšna je prva ocena Komisije glede njegove izvedbe v Grčiji? Zlasti z vidika postopkov pregleda in registracije na meji. In ali ste od lanskega leta opazili kakršne koli konkretne izboljšave, vsaj? In katere izzivi še ostajajo? Hvala vam veliko.
Govornik 3en
Hvala vam lepo. Grčija je seveda tudi izredno pomembna za upravljanje migracij v Evropi. In igra pomembno vlogo v naših skupnih prizadevanjih za zmanjšanje ilegalne migracije. Tudi to ima, seveda, z Italijo pozitiven učinek na celotno Evropsko unijo. Če pogledamo konkretno v Grčijo, torej, medtem ko se je v celoti število prihodov vzdolž vzhodne sredozemske poti dejansko zmanjšalo, ima Grčija, seveda, še vedno izzive. Seveda. Grčija ima seveda izzive, zlasti zaradi prispevanja iz Libije. Zato sodelujemo z našimi partnerskimi državami vzdolž vzhodnega koridorja, da preprečimo te nevarne poti, in Grčija je tam seveda izredno pomembna. Glede pravil pakta bo torej Grčija, tako kot lani, imeti dostop do sklada solidarnosti, in Grčija dejansko učinkovito uporablja nov postopek na meji. Gre torej zelo dobre novice. Grčija opravlja odlično delo. Povečuje pa tudi število vračil. In v tem smislu bi dejal, da Grčija pošlje zelo jasno sporočilo preostalemu svetu. Zelo dobre novice. In Grčija tudi izpolnjuje svojo odgovornost in solidarnost. In to okrepi tudi naš skupni sistem kot celoto ter prispeva k gradnji zaupanja med državami članicami.
Govornik 1en
Hvala lepa. še eno vprašanje. Kot vsi veste, bo kasneje sledil tehnični posvet. Imeli boste zato dovolj časa, da postavljate svoja vprašanja. Vse bomo pojasnili kasneje. Ampak zdaj še eno vprašanje, ker se mora komisarica/komisar odpraviti. Miguel.
Miguel SalvatierraFS Spanish News Agencyen
Pozdravljeni, Miguel Salvatierra iz španske novinarske agencije FS. Najprej bi rad vprašal o splošni situaciji v Španiji. Rad bi vedel, ali Komisija meni, da je Španija dobro opravila z vprašanjem migracij. Tudi rad bi vedel, zakaj ste incidente v Ceuti tako označili. Če se ne motim, poročilo analizira podatke med julijem 2025 in junijem 2026. Rad bi vedel, zakaj ste analizirali to obdobje. Hvala.
Govornik 3en
Ja, Španija je seveda ena izmed štirih. Članice pod pritiskom migracijskih pritiskov. In to je bilo že lani. Razlogi so tudi, kot sem dejal, dejansko utemeljeni, bi lahko rekli. In je del naše, kot sem omenil že prej, naše trdne metodologije. Le da veste, v tem letu je Španija predstavljala okoli 20 % vseh nezakonitih prehodov meja na ravni Evropske unije. In to je bilo in je bilo pravzaprav tretja država članica po številu prihodov preko reševalnih operacij na morju. Prav tako reševalne operacije na morju. Predvsem na Kanarske otoke, seveda, pa tudi na Baleare. In res, Ceuta, dejansko, situacija v Ceuti je bila upoštevana tudi v naši oceni. In to nam pokaže, skupaj s dejstvi, številkami, ki sem jih omenil, da je Španija pod migracijskim pritiskom. Kot sem dejal, gre za dejstva, številke, trdno metodologijo. To imamo in ocenjevanje temelji na tem. Da, Španija je pod pritiskom. To je, kar predlagamo.
Govornik 1en
Hvala vam zelo, vsi. To je konec naše tiskovne konference za zdaj. Sedaj boste lahko zastavljali še več vprašanj na tehničnem briefingu. Hvala, gospod komisar. Hvala vsem, da ste prišli. Se vidimo kmalu.
Govornik 3en
Hvala vam zelo.