Brussels Live · Opoldanski brifing Komisije 2026-10-23
Samodejno prepisano in prevedeno iz izvirnega zvoka. Možne so napake.
Strojni prevod. Verodostojen je izvirnik.
Neodvisna storitev, ki ni povezana z Evropskim parlamentom ali Evropsko komisijo. Vir: © Evropska unija.
AI-generated: Transcripts, translations and summaries on this site are generated automatically by AI: speech recognition (Soniox), machine translation and summaries (Mistral AI). Not edited by humans before publication. EU AI Act, Article 50.

[12:18:06] Speaker 1 [EN]
Dober dan in dobrodošli na našo dopoldansko tiskovno konferenco. Oproščamo se za zamudo; najprej se bom posvetil dnevnemu redu predsednice Von der Leyen za naslednji teden. V torek bo predsednica predsedovala seji kolegija komisarjev tukaj v Bruslju. V četrtek bo odpotovala v Kanado, da bi se udeležila vrha EU-Kanada skupaj s predsednikom Costo. Spremljali jo bodo tudi visoka predstavnica Kallas in številni izvršni podpredsedniki ter komisarji. Na četrtek na vrhu, ob stranskih dogodkov vrha, predsednica Von der Leyen bo imela glavno nagovor o odnosih med EU in Kanado. Na Inštitutu CDH bo sodelovala tudi na okrogli mizi poslovnega kroga EU-Kanada. Vrh bo nato nadaljevan v petek, ko se bosta obe predsednici sestali s kanadskim premierjem Markom Carneyjem. V petek bo tudi konferenca za medije. Ta vrh bo pomemben dogodek za ponovno potrditev in še dodatno krepitev našega tesnega partnerstva s Kanado. Na našem vrhu lani smo si zastavili visoko raven ambicij za naše odnose, in pa seveda, da bomo letos to ambicijo še dodatno poglobili. V naslednjih dneh vam bomo podali še več podrobnosti, zato vas spodbujam, da sledite naše komunikacijske kanale, kot vedno, kjer bomo objavljali dodatne informacije o obisku. To zaključuje predsednikovo dnevno red za naslednji teden. Nadaljujoč, rad bi zdaj povabil Evu k govorniški mizi. Ima napoved glede Mehanizma EU za civilno zaščito ob precej posebnem dogodku zame.

[12:19:46] Speaker 2 [EN]
Dober dan, hvala, Arianna. Resnično, danes bi rad podelil najbolj tople želje ob 25. obletnici našega Evropskega mehanizma za civilno zaščito, 25 let reševanja življenj in 25 let evropske solidarnosti v dejanju. Evropski mehanizem za civilno zaščito je močan primer, kako lahko Evropa deluje kot enoten subjekt. Od svojega ustanovitve leta 2021 je bil aktiviran približno 900-krat; zahtevke so prišle iz 160 držav in 8 mednarodnih organizacij. V preteklem četrtstoletju je bil mehanizem krepčen. Koordinirali smo pomoč pri gozdnih požarih, poplavah, potresih in zdravstvenih izrednih dogodkih; tudi med vročinskimi valovi in med pandemijo COVID-19. Pomagali smo tudi pri repatriaciji Evropejcev iz celega sveta v času krize ter nudili masivno podporo Ukrajini. S tem, da smo pošiljali generatorje in evakuirali ukrajinske paciente iz bolnišnic. Vabim vas, da preberete našo tiskovno sporočilo za podrobnosti. In ker nesreče in krize ne ustavljajo na državnih mejah, tudi naša solidarnost se ne sme ustaviti; zato danes napovedujemo 22,5 milijona evrov humanitarne pomoči za Jemen, v času, ko eskalacija konflikta ustvarja ogromne potrebe. To se doda že dodelanim 87,5 milijona evrov v tem letu. Poudarjam, da je naša humanitarna pomoč zagotovljena v skladu s načeli človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. In nikoli ne gre vladam ali stranem v konfliktu. Zagotovljamo jo preko zaupnih mednarodnih partnerjev, ki nudijo pomoč ljudem v stiski. Kljub resnim trenutnim izzivom pri doseganju teh ljudi v stiski v Jemnu bodo ta načela tudi v Jemnu vodila našo pomoč. Podrobnosti najdete tudi v našem tiskovnem sporočilu, zato ga prosim preberite.

[12:22:15] Speaker 1 [EN]
Hvala, Eva.

[12:22:16] Speaker 1 [FR]
Sedaj bom nadaljeval z opomnikom o neformalnem srečanju evropskih ministrov, odgovornih za trgovino, ki se danes odvija v Dublinu. Komisijo na tem srečanju zastopa komisar Ševčovič. Med tem srečanjem bo minister razpravljal o tekočih pogajanjih o prostih trgovinskih sporazumih Evropske unije ter o naših trgovinskih odnosih z glavnimi partnerji. Razprave se bodo osredotočile zlasti na odpiranje novih tržišč, da bi se razširila naša trgovina, okrepila gospodarska odpornost ter podprla evropska konkurenčnost. Komisarka Sevchevich bo prisotna na tiskovni konferenci, ki je načrtovana za danes okoli 15.00. Vas zato vabim, da si za ta vprašanja in sploh za trgovinsko politiko Evropske unije prihranite vprašanja za to namenjeno tiskovno konferenco.

[12:23:13] Speaker 1 [EN]
In na koncu bi rad toplo pozdravil skupino obiskovalcev, ki se nam danes pridružijo v tiskovni sobi. Razumem, da imamo 25 novinarjev iz različnih držav članic EU, ki nas obiskujejo v okviru programa, ki ga organizira Generalni direktorat za regionalno in urbano politiko. Upam, da boste v Bruslju imeli čudovit čas, in seveda zlasti tukaj v tiskovni sobi. Za nas je velik užitek, da ste tukaj z nami. Z tem smo pripravljeni na vaša vprašanja. Začnimo tukaj v tiskovni sobi. Prosim, nadaljujte, da.

[12:23:50] Speaker 3 [EN]
Pozdravljeni, Lisa Heselund iz danske TV2. Rad bi vam postavil vprašanje o mirovnih pogajanjih za Ukrajino. Zlasti se zdajajo poročila, da se razmišlja o skupini evropskih voditeljev kot predstavnikov v mirovnih pogajanjih, med drugim danskega premierja, pa tudi norveškega in švedskega, oziroma mislim finskega voditelja. Vedno pa vemo, da je Björn Sæberg, vodja kabineta predsednika, že je že globoko vključen v te pogovore. Rad bi vedel, ali lahko potrdite, ali je ta ideja na mizi in kako daleč ste z njo napredovali, ter ali Komisija meni, da je dobra ideja, da skupino evropskih voditeljev zastopa Evropo v morebitnih in bodočih pogajanjih. Hvala.

[12:24:41] Speaker 1 [EN]
Kar lahko povem, nato pa dam besedo Christianu, je to, da ste seveda seznani, da je Evropska unija sodelovala na pogajanjih, ki so potekala začetek tega tedna v Oslu. Zdaj se pričakuje, da bo prišlo do nadaljnjih pogajanj na multilateralni ravni, na ravni višjih uradnikov. Seveda bo Evropska unija zastopana tudi ob tej priložnosti. Christian, imaš kaj dodati?

[12:25:07] Speaker 4 [EN]
Ja, tore je to, kar se trenutno konkretno dogaja, in vej, širše gledano, ta pogajanja potekajo v različnih oblikah, na različnih mestih, na različnih ravneh, pri čemer so vključevali vodje držav in vlad, ministri, visoki diplomati in uradniki EU. In EU je vključen, in to je to, kar lahko rečem v tej fazi.

[12:25:26] Speaker 1 [EN]
Imate nadaljevanje.

[12:25:30] Speaker 2 [EN]
Ja, če je mogoče.

[12:25:32] Speaker 1 [EN]
Nam recite, ali podpirate idejo o skupini voditeljev, ki bi predstavljali Evropo. Govorilo se je tudi o tem, na primer, da bi visoka predstavnica Kaja Kallas predstavljala Evropo, ali drugih idejah. Menite, da je to dobra ideja, da imate jedro voditeljev kot predstavnike v teh pogovorih? Hvala.

[12:25:50] Speaker 2 [EN]
Hvala. Kar lahko povem, je, da smo seveda vedno delali, da bo Ukrajina v močni položaju, in vedno smo delali za pravičen in trajnosten mir za Ukrajino. To počnemo ob vsaki priložnosti. Zdaj pa je pričakovanje, da bo prišlo do multilateralskih pogovorov na visoki uradniški ravni, in mi se nanje ne bomo ozirali dlje. Seveda, če se Christian želi še kaj dodati, ampak menim, da ni več kaj povedati.

[12:26:12] Speaker 1 [EN]
Prosim, če imate vprašanje o tem.

[12:26:18] Speaker 4 [EN]
Vitaly Sizov, kanal Freedom TV. Bi rad vprašal še eno: bi lahko razkrili kakšne podrobnosti povratnih informacij, ki ste jih prejeli od Vitkova po njegovem vrnitvi iz Moskve, in kot ste pravilno razumeli, je nameraval razširiti ta format tako, da bi vključeval Evropejce v pogajanja z Rusijo in Ukrajino? Kakšen je rezultat? Boste predstavljeni med naslednjo možno srečanje med Rusijo, Ukrajino in Združenimi državami? Hvala.

[12:26:52] Speaker 2 [EN]
Glejte, kotre smo že dejali, neprestano delamo, da bo Ukrajina predvsem v močni položaju in za pravičen in trajnosten mir. Kar lahko povemo, je, da se sedaj pričakuje, da bo na multilateralni ravni potekala razprava z predstavniki na nivoju višjih uradnikov. EU bo prisotna na teh pogovorih in v tej fazi ne bomo nudili tekočih komentarjev o izmenjavi mnenj. Lahko le potrdimo, da se pričakuje, da bo ta pogovor na nivoju višjih uradnikov potekel v bližnji prihodnosti.

[12:27:27] Speaker 1 [EN]
Druga vprašanja zame danes, saj je Christian tukaj z mano, se bom osredotočil na vprašanja za Christiana. Prosim, nadaljujte.

[12:27:37] Speaker 2 [EN]
Hvala lepa, Ariana. Ariana Stepanenko iz Radia Evropa-Ukrajina ste omenili, da se pričakujejo multilaterali pogovori. Vendar pa je Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja, že so pogovori, načrtovani za november, naj bi bili trilaterali. Ali mislite na novo kolo, ki naj bi se zgodilo kasneje, ali gre le za pričakovanje, ki še nima potrditve, da se bo uresničilo? Hvala.

[12:28:07] Speaker 1 [EN]
Mislim, da sem bil jasen, da to je pričakovanje, ki ga imamo, in zaenkrat se ne bomo s tem ukvarjali bolj. Ja, prosim.

[12:28:19] Speaker 4 [EN]
Pozdravljeni, Adrienne de Calon iz AFP. Da bi bilo jasno, lahko pojasnite, ali lahko te multilateralne pogovori vključujejo Rusijo? Ali se bo EU in Rusija skupaj zasedli za istim mizom?

[12:28:30] Speaker 1 [EN]
Hvala.

[12:28:32] Speaker 2 [EN]
Oblika naj bi morala biti podobna tistim prejšnjim pogovorom, na primer v Miamiju, zato ne morem podati bolj specifičnih podrobnosti kot le potrditev, da naj bo oblika enaka.

[12:28:43] Speaker 1 [EN]
Da, nadalujte.

[12:28:47] Speaker 4 [EN]
Da, Ariana, res je—oprostite, da vztrajam pri tem, ampak menim, da si mislimo vsi enaki. Ko rečete, da bo multilateralno, vendar sledite primer iz Miamija, ali mislite, da evropski predstavniki ne bodo sedeli ob isti mizi z Rusi hkrati? Da bodo to storili ločeno? Ne ob isti mizi z Rusi? Hvala.

[12:29:10] Speaker 1 [EN]
V tej fazi nimam drugih podrobnosti za delitev. Pričakovano je, da bo imela skupna komisijska predstavništvo Sveta udeležbo na sestankih. Poleg tega, kot sem že dejal, nimam drugih elementov za delitev. Druga vprašanja za Christiana?

[12:29:30] Speaker 2 [EN]
Glede zunanjepolitičnih vprašanj na splošno, saj je tukaj z menoj.

[12:29:33] Speaker 1 [EN]
Ja, prosim, nadaljujte.

[12:29:41] Speaker 2 [EN]
Magdalena Cedrow, Polish Press Agency. Hvala za besedo. Spreminjamo temo, vendar seveda v povezavi s G20 – gre za poljske ambicije v okviru G20. Poljska želi formalizirati svojo prisotnost v skupini tako, da zagotovi stalni opazovalni ali gostujoči status z namenom polnopravnega članstva. Ali Komisija podpira ta prizadevanja? Ali bo uradno podprla Poljsko? Hvala.

[12:30:17] Speaker 4 [EN]
Hvala na vprašanju. Kar lahko rečem, je, da podpiramo prizadevanja Poljske. In sprejemamo vključenost vseh držav članic. V okviru G20 in v G20.

[12:30:30] Speaker 1 [EN]
Imate nadaljevanje.

[12:30:35] Speaker 2 [EN]
Ali je podpora Komisije odvisna od prisotnosti druge države članice EU z podobno gospodarstvo, na primer Španije?

[12:30:46] Speaker 4 [EN]
Imam— bi rad le le ponovil, kar sem pred kratkim dejal, da mi, seveda, pozdravimo vključevanje vseh držav članic v G20 in znotraj G20.

[12:30:57] Speaker 1 [EN]
Druga vprašanja za Christiana? Ker je tukaj z menoj. V ozadju tiskovne dvorane, jaz—

[12:31:05] Speaker 4 [EN]
Adrian Bakić, iz slovenskega javnega medija. Imam vprašanje glede prihajajočih volitev v Srbiji, kjer je predsednica skupščine in vršilka dolžnosti predsednika Ana Brnabić protestirala proti sestavi opazovalne delegacije EU, ki naj bi bila pristranska. Kako se na to odzivate, ko prihajate iz države, ki se kmalu bo postala članica EU? In kako pomemben bo ta test za Bruselj bojoče nedeljne volitve za evropsko pot Srbije? Hvala.

[12:31:39] Speaker 3 [EN]
Ja, najprej najprej, dovolite mi, da rečem, da EU seveda pozorno spremlja prihajajoče volitve v Srbiji, ki bodo 25. oktobra. Proste, poštene in pregledne volitve so v srcu evropske demokracije. Morajo biti organizirane v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zlasti glede misij opazovalcev volitev, da bom jasen: vsako poskus diskreditiranja članov Evropskega parlamenta, ki delujejo kot opazovalci volitev, jemljemo zelo resno. Misije opazovalcev volitev, ki jih izvajajo dobro uveljavljene mednarodne organizacije, vključno s člani Evropskega parlamenta, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju spoštovanja demokratičnega procesa in odgovornosti. Njihovo delo temelji na jasnih standardih, nepristranskosti in dolgoletnih strokovnih izkušnjah. Zato pričakujemo, da bodo vse države, vključno z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami, konstruktivno in transparentno sodelovale z priznanimi mednarodnimi prizadevanji za opazovanje volitev. Med drugim je nameščanje dolgoročnih misij opazovalcev volitev OSCE ODR na prošnjo srbskih oblasti, pa tudi vabilo Evropskega parlamenta, pomembna koraka k zagotavljanju verodostojnega opazovanja volitev in podpore prispevku domačih opazovalcev k integriteti volilnega procesa. Hvala.

[12:33:14] Speaker 1 [EN]
Nadal vprašanja za Christiana danes?

[12:33:17] Speaker 2 [EN]
Ni tako, kolikor se razumem. Niti na spletu. Oh, oprosti, Jorge, nisem te opazil. Nadaljuj, prosim.

[12:33:23] Speaker 1 [EN]
Da.

[12:33:23] Speaker 2 [EN]
Hvala.

[12:33:24] Speaker 4 [EN]
Nisem prepričan, ali je to za Christiana ali Tomaja. Vsebinsko je povezano z Ukrajino, ker ste verjetno opazili, da je predsednik Zelenski obtožil Združene države, da namerno zavirajo ali ustavljajo nakupe orožja, proizvedenega v ZDA, in vemo, da so ta orožja v veliki meri plačani s strani Evropejcev. Vi ste tako del transakcije. Ali ste opazili kakšen znak, da se to ustavljanje ali te dobave dogajajo? Ali ste ameriško vlado prosili, da pojasni, kaj se dogaja?

[12:33:54] Speaker 3 [EN]
Hvala.

[12:33:56] Speaker 4 [EN]
V tem primeru bi se morali posvetiti temu in vam se nato nazaj oglasiti.

[12:34:02] Speaker 1 [EN]
V redu. Druga vprašanja za nas danes ali za Christiana v tem konkretnem primeru?

[12:34:08] Speaker 2 [EN]
Imam eno vprašanje. Ali je to za Christiana?

[12:34:10] Speaker 1 [EN]
Ne? V redu. Imam eno vprašanje – ne za Christiana. V redu, torej Christian, hvala. Vrnemo se k drugim temam. Gremo na konec tiskarske dvorane. Hvala.

[12:34:21] Speaker 3 [EN]
Dober dan. Vincenzo Genovese iz Euronews. Imam vprašanje glede današnjega obiska Calle Callasa pri Mednarodnem kazenskem sodišču v NAG. Bi se rad izvedel, ali EU razmišlja o aktivaciji EU-blokirnega uredbe za zaščito Mednarodnega kazenskega sodišča pred posledicami ameriških sankcij, ki so bile napovedane pred nekaj tedni. Hvala lepa.

[12:34:44] Speaker 1 [EN]
Če se Anwar pridruži meni, potem pa vidimo, če imamo še kaj dodati z drugimi govorci.

[12:34:49] Speaker 5 [EN]
Da, v resnici. Začnem z vašim prvim vprašanjem, saj ste omenili visoko predstavnico in njeno obisk. Danes je visoka predstavnica Calle Callas resnično v Haagu, da bi pokazala neomajno zavezanost in solidarnost EU z Mednarodnim kazenskim sodiščem in mednarodnim kazenskim pravosodjem. Ta popoldne se bo visoka predstavnica sestala s predsednico MTS, predsednico Tomoko Akane, in z tajnikom sodišča, Osvaldom Zavala-Gillerjem. Ta obisk poteka v šestmesečnem oknu, ki resnično ustvarja prostor za dialog in diplomacijo.

[12:35:28] Speaker 1 [EN]
Hvala. Kar se tiče preostalega dela vašega vprašanja, menim, da smo v preteklosti že povedali vse, kar smo imeli za povedati o tej zadevi, zato trenutno ničesar več ni mogoče dodati. Druga vprašanja za Anwarja, saj je tukaj z mano? Ja, Odile, gre za Anwarja?

[12:35:40] Speaker 2 [EN]
Da.

[12:35:40] Speaker 1 [EN]
Prosim, nadalujte.

[12:35:44] Speaker 6 [EN]
Odile Arvé, za Radio North Britain. Vprašanje o Bližnjem vzhodu. Projekt E1, gradnja 1.000 stanovanj, ki dejansko ustvarjajo ločnico. To ne uspeva, res?

[12:36:02] Speaker 2 [EN]
Deluje.

[12:36:03] Speaker 6 [EN]
Deluje. Dobro.

[12:36:03] Speaker 2 [EN]
Da.

[12:36:04] Speaker 6 [EN]
Torej, da. V perspektivi dveh držav, Izrael in Palestina, vemo, da projekt E1, ki vključuje gradnjo 1.000 stanovanj in dejansko razdeli palestinsko ozemlje, kar prebivalcem onemogoča prehajanje, je bil močno kritiziran. Ampak zdaj slišimo, da je izraelski premier Netanjahu napovedal zaprtje celotnega Zahodnega brega po napadih na Izraelce. Ali imate kakšno reakcijo nanj? Hvala.

[12:36:54] Speaker 5 [EN]
Hvala. Hvala, Odile. Najprej bom odgovoril na prvo vprašanje, preden se lotim drugega, ki je tvoje. Torej, glede objave izraelske vlade o razpisu za gradnjo več kot 1.000, 200 stanovanj v okviru tako imenovanega kolonialnega projekta E1, to v osnovi podira perspektive rešitve z dvo-državno usmeritvijo. Zakaj? Izvedba načrta E1 bi razdelila Zahodni breg na dva dela, izolirala Vzhodni Jeruzalem in še bolj ogrozila izvedljivost rešitve dveh držav. To se ne dogaja v vakuumu, temveč v ekosistemu, v katerem Zahodni breg doživlja naraščajočo nestabilnost in rekordne ravni nasilja s strani nasilnih naseljevalcev. Kako je naše stališče? Zelo jasno. Izraelska naselja na Zahodnem bregu, vključno v coni E1, so nezakonita glede na mednarodno pravo. In zato smo pozivali in še vedno pozivamo izraelsko vlado, da umakne razpis, ustavi načrt E1, kot tudi vse druge projekte širjenja naseljev in da se zagotovi, da storilci nasilja s strani naseljevalcev odgovarjajo za svoja dejanja. Kar se tiče političnega horizonta, ki je bil vedno naš, to je rešitev dveh držav, Evropska unija ponovno potrjuje svojo neomajno predanost k celovitemu, pravičnemu in trajnostnemu miru, ki temelji na rešitvi dveh držav, v skladu z resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov, z dvema demokratičnima državama, Izraelom in Palestino, ki bosta živeli drug ob drugem v miru in varnosti znotraj priznanih in stabilnih meja. Tako, to je naše stališče do projekta E1. Zdaj pa glede zadnje od sprememb, ki si jih omenila. Evropska unija obsoja vse akte terorizma in nasilja proti civilistom.

[12:38:47] Speaker 5 [EN]
To je izjemno jasno. Dovolite mi dodati, da medtem ko priznavamo izraelske pomisleke glede varnosti, še posebej v kontekstu povečanih napetosti na Zahodnem bregu, mi, Evropska unija, poudarjamo pomembnost svobode gibanja znotraj Zahodnega brega, pa tudi znotraj in zunaj omenjenega ozemlja.

[12:39:14] Speaker 1 [EN]
Hvala, Anwar. Ali so še kakšna vprašanja o tej temi? Ne vidim dviganja rok. Kakšna druga vprašanja za Anwarja? Tudi tukaj ni dviganja rok. Hvala, Anwar. Ali so še kakšna vprašanja za nas danes o drugih temah? Vrnemo se v tiskovno dvorano. Ja.

[12:39:37] Speaker 3 [EN]
Pozdravljen. Mislim, da govorim v imenu MLEX. Vprašanje za Thomasa. Nadaljevanje nekaterih velikih novic v Združenih državah o Meta. Gre za precejšnjo sodno odločitev proti Meta v višini približno 25 milijard dolarjev, ki je sledila po drugi odločitvi avgusta, ki je znašala 18 milijard. V zadnjih nekaj letih smo imeli neprekinjen tok pritožb ameriških uradnikov zaradi DSA in v določeni meri tudi zaradi DMA. V bistvu pa je pritožba v tem, da ta evropska zakonodaja in pravila nedosledno ciljajo na evropska podjetja. Moje vprašanje danes je, kako bo Komisija odgovorila na te obtožbe v luči teh masivnih sodnih odločitev proti Meta, ki segajo v desettisočev milijard in daleč presegajo vsa dosedanja odločitev glede DSA ali celo odločitev glede DMA, ki so v milijonih. Ali lahko ameriška uprava trdi, da evropska zakonodaja nedosledno cilja na ameriška podjetja, ko ameriške zvezne države izrečejo tako velike globe?

[12:41:14] Speaker 4 [EN]
Hvala, Matthew. Začnimo morda z očitnega, kar smo večkrat povedali z te govornišnice. Imamo suvereno pravico sprejemati zakone. In to seveda velja tudi za digitalni sektor. Vedno to storimo na razmeren način. Ne uveljavljamo in ne reguliramo na podlagi zastave. Uveljavljamo in reguliramo na podlagi problema. To je velika, velika razlika. Tako se DSA, DMA, Zakon o digitalnih storitvah uporabljajo za ameriške podjetja. Uporabljajo se za azijska podjetja, kitajska podjetja. Seveda se uporabljajo tudi za evropska podjetja. Eden izmed glavnih primerov je bil ta teden z booking.com. S tem na pameti, ko uveljavljamo svojo zakonodajo, začnemo z problemom. In mi smo vedno povedali, da se nanašamo na DSA in Meta na primer, ker se sklicujete na to podjetje, da gre za skupno skrb. Imamo dve leti trajajočo preiskavo DSA. Prišli smo do enakih sklepov kot tistih, ki smo jih videli na drugi strani Atlantika. Zdaj spet, če je podjetje sposobno ponuditi varnostne ukrepe v ZDA, potem pričakujemo, da bodo ti varnostni ukrepi ponujeni tudi v Evropi. O tem se trenutno pogovarjamo z Meto. Ostanimo v tem dialogu. Oglejmo si, kam nas bo to vodilo. In spet, ko se sklicujete na višino globe. Ko začnemo preiskavo in celo ko jo zaključimo, zneska globe ni tisto, s čimer začnemo. Vedno uporabljamo sorazmerno globo, ki je sorazmerna z kršitvijo, njeno resnostjo in trajanjem. Zato upoštevamo te dejavnike. In vse to, seveda, da dosežemo spremembo vedenja. Glob ni nikoli bil cilj nobene od naših zakonodaj.

[12:42:49] Speaker 1 [EN]
Hvala, Thomas. Imate nadaljevalno vprašanje, kratko, prosim, ker imam še veliko dvignjenih rok od kolegov. Hvala.

[12:42:58] Speaker 3 [EN]
Medtem ko ste tam zgoraj, Thomas, imamo seveda v zadnjih tednih veliko novice o izgredih na Francskem in socialnih motnjah. In potem obtožbe, da družbeni mediji ne delajo dovolj, da odstranijo nekatere slike ali dezinformacije, ki bi lahko prispevale k še večjemu nasilju. Se samo sprašujem, kakšna je vloga Komisije, ko gre za urejanje platform v primerjavi z vlogo držav članic. Ker ima vsaka država članica svojega koordinatorja za digitalne storitve. Ali je res vloga Komisije, da organizira srečanja, poziva te platforme in jih kliče k večjemu naporu? Ali pa gre za same države članice, v tem primeru Francija ali Belgija, Italija, kjer se dejansko dogajajo dogodki, da prevzamejo pobudo in se povežejo z podjetji ter jim rečejo: potrebujemo od vas veliko večjih prizadevanj, da ustavimo dezinformacije na platformah? Hvala.

[12:44:10] Speaker 4 [EN]
Hvala, Matthew. Prva vloga je pri podjetjih in spletnih platformah. V DSA je zelo jasno določeno, da morajo zagotoviti, da njihovi sistemi, algoritmi in storitve v takšnem kontekstu niso zlorabljeni. Zato je na spletnih platformah, da se zavedajo številnih obveznosti, ki so jih določene v našem predpisu. DSA pa zagotavlja tudi celoten komplet orodij, ki jih lahko uporabijo države članice, če to ocenijo za potrebno. Na primer, organi pregona lahko po DSA pošljejo spletnim platformam ukaze za pridobitev določenih informacij. Kakšna je vloga Komisije? Mi smo seveda vedno pripravljeni podpreti države članice, če je to potrebno. Zato smo na primer imeli sestanke z francoskim koordinatorjem za digitalne storitve, ARCOM, pa tudi sestanek z vemi koordinatorji za digitalne storitve zaradi čezmejnega značaja dogodkov, s katerimi se trenutno srečujemo v nekaterih državah članicah EU. Kakšna je naša vloga? Spet: podpiranje držav članic, preverjanje, ali platforme reagirajo na ukrepe in ukrepe, ki jih države članice sprejemajo. Če se to iz kakršnega koli razloga ne zgodi, je Komisija seveda pripravljena podpreti in igrati tudi svojo vlogo, če gre za sistemski problem.

[12:45:25] Speaker 1 [EN]
Mislim, da imate vprašanje, ki je povezano. Ali je tako? V redu, prosim. V redu je. Ja. To je bilo drugo vprašanje. Prosim.

[12:45:37] Speaker 4 [EN]
Hvala. V zvezi z nadaljnimi pogajanji z Meto, ki jih je predsednik omenil prej, lahko sprašam, če bi Meta v prihodnosti uvedla vsa tista ukrepanja, ki jih je obljubila v Združenih državah? Ker kolikor vem, še še niso v uporabi. Ali bi bilo to dovolj za Komisijo, da zaključi preiskavo DSA proti Meti? Dobro vprašanje. Naše zadevo DSA preučujemo zelo podrobno. Problem imamo ne le glede enega samega varnostnega ukrepa, ki ga ponujajo v ZDA. s pomočjo podjetja, torej z omejitvijo dveh ur ekranskega časa, imamo širši problem z zasvojujočim oblikovanjem, z učinkom 'rabbit hole', in to je pravzaprav tisto, kar želi DSA obravnavati. Hočem povedati, da bo odločitev o tem, ali bo to zadostno ali ne, odvisna od naših služb. Naš temeljni princip je, da če lahko Meta v Združenih državah ponuja varnostne ukrepe za zaščito otrok v ZDA, morajo biti ti ukrepi takoj ponujeni tudi otrokom v Evropi. Ali bo to zadostno za zaključitev primera ali ne? Kot sem že tukaj povedal, naše službe primera ne bodo zaključile z enim ali dvema varnostnima ukrepom. Resnično moramo obravnavati osrednje značilnosti, ki povzročajo zasvojenost teh podjetij, in to je cilj DSA. Želimo spremembo vedenja.

[12:47:00] Speaker 1 [EN]
Nadaljevanje. Nadaljuj, John.

[12:47:07] Speaker 3 [EN]
Ali je Meta Platforms, Inc. predlagala tako ponudbo?

[12:47:15] Speaker 4 [EN]
V konstruktivnih pogovorih smo z Meta glede te točne zadeve.

[12:47:22] Speaker 1 [EN]
Oglejmo si, če imamo povezana vprašanja. Ali so kakšna povezana vprašanja? Ni jih. Ali so vprašanja za Thomasa o digitalnih zadevah? Ostajamo pri digitalnih zadevah. Prosim, nadaljujte.

[12:47:34] Speaker 5 [EN]
Hvala lepo. Maximilian Henning v imenu poročevalca. To je vprašanje, ki je nekoliko nepričakovano. Kitajska je ta poletje ustanovila mednarodno skupino vlad za umetno inteligenco z imenom World Artificial Intelligence Cooperation Organization, oziroma WICO v skrajšavi. Ali se je Kitajska kdaj obrnila na Komisijo, da bi se zanimalo, ali se želi pridružiti tej organizaciji? Če da, kdaj in kako je to storila? In ali je Komisija odgovorila? In če da, kaj je odgovorila? Hvala vam.

[12:48:02] Speaker 4 [EN]
Hvala, Maximilian. Vam lahko povem, da nismo prejeli nobene formalne vabila za pristop k tej skupini za sodelovanje. Naj vam spomnim, da je stališče Komisije bilo vedno izredno jasno. Moramo se soočati z tveganji, ki jih prinaša UI, v sodelovanju z globalnimi partnerji, ker so ti izzivi globalni in niso omejeni le na Evropsko unijo. V tem kontekstu vam lahko povem, da že sodelujemo z partnerji z enakimi pogledi v različnih forumih, bodisi v OZN, G7, G20, OECD, in nedavno smo se pridružili PAC Silica. To so obstoječa foruma, v katerih izražamo naše skrbi in promoviramo delo, ki ga opravljamo z našim zakonom o UI, ker se ne zavedamo: Evropa že ima pravila na mestu.

[12:48:55] Speaker 1 [EN]
Nadaljuj, Maximilian. Prosim, nadaljuj.

[12:48:58] Speaker 5 [EN]
Povejete, da niste prejeli formalne vabila. Lahko o katerihkoli stikih v zvezi s to zadevo na ravni, ki je nižja od formalne vabila? In seveda se hočem vprašati: če bi prišlo do take ponudbe, bi imela Komisija v resnici izbiro? Ker, kot pravite, ste podpisali PAC Silica. In Američani so bili precej jasni, da gre za situacijo tipa „ali-ali“. Hvala.

[12:49:21] Speaker 4 [EN]
Smo podpisali PAC Silica. Nismo prejeli formalne vabila. Ne bom vključeval 'če'-jev, niti hipotetične bilateralne pogovore, ki jih imamo z našimi kitajskimi kolegi v tej zadevi.

[12:49:32] Speaker 1 [EN]
V redu. Vprašanja v zvezi s tem. Gabriela Zerondes ni tukaj. Odile Zerondes? Več ali manj. V povezavi. V redu. Odile, nato Gabriele, nato pa si mislim, da je imel Vitali vprašanje za Thomasa.

[12:49:46] Speaker 6 [EN]
Ali Odile Harvey iz Radia Nord-Bretagne.

[12:49:51] Speaker 6 [FR]
9., 10. in 11. novembra bo v Parizu potekal Paris Peace Forum. V programu je tudi cela seja posvečena Kids Summit. Rad/-a bi vedel/-a, ali boste tam zastopani/-a, da bi promovirali Kids Act itn. Ali boste prisotni/-a? Hvala.

[12:50:24] Speaker 4 [FR]
Hvala, Odile. Lahko potrdim, da bomo res prisotni. Resnica je, da sta Zakon o otrocih (Kids Act) in varstvo mladoletnikov na spletu absolutni prioritet tako za predsednika kot za celotno Komisijo. Zato nas v resnici zelo zanima sodelovanje v teh razpravah.

[12:50:42] Speaker 1 [EN]
V redu. Gabriele?

[12:50:44] Speaker 1 [FR]
Vam se lahko kasneje na to odzovem.

[12:50:46] Speaker 4 [FR]
Sama se strinja z tem.

[12:50:47] Speaker 4 [EN]
v resnici. Gabriele Rosana, prihajam. Grčija je v grškem parlamentu sprejela prepoved družbenih omrežij za otroke pod 15 let, ki naj začne veljati 1. januarja 2027. Rad bi vedel, ali Komisija to smatra za nekakšno fragmentacijo notranjega trga, ali to na kakršen koli način ovira ali ogroža notranji trg, medtem ko delate na enotni prepovedi za celotno EU. In ali morda države članice ne bi smeli počakati na to enotno prepoved, saj gre za prioritetno zadevo in jo želite kmalu sprejeti. Hvala.

[12:51:27] Speaker 2 [EN]
Hvala. Začnimo z splošnim ciljem. V celoti se ujemašmo z našimi državami članicami, ki želijo storiti več za zaščito svojih otrok v spletnem svetu, upoštevajoč vse škode, ki jih doleti. Prav zato smo predlagali Kids Act. Resnično, več držav članic je Evropski komisiji sporočilo svoje osnutke nacionalnih zakonov. Uporabljamo postopke, ki jih imamo. Te osnutke ocenjujemo na podlagi naše ocene. Lahko podamo priporočila ali podrobno mnenje državam članicam. In nato nadaljujemo. Naš glavni cilj zagotovo ni, da bi fragmentirali naš notranji trg. Vse otroke v celotni Evropski uniji zaslužijo enako raven zaščite. Prav zato smo predlagali Kids Act. In z vztrajnostjo pozivamo naše sozakonodajalce, naj čim prej nadaljujejo z delom na tej predlagi, ker nimamo časa za izgubo, kadar gre za zaščito naših otrok na spletu.

[12:52:19] Speaker 1 [EN]
Imate nadaljevanje, Gabriele.

[12:52:23] Speaker 4 [EN]
Saj ste uporabili besedo »fragmentacija«, menete pa, če bo Kids Act začel veljati pred 1. januarjem, obstaja nevarnost fragmentacije notranjega trga?

[12:52:39] Speaker 2 [EN]
Da, in predlagali smo Kids Act z jasnimi starostnimi mejami. Nobena lastna računa pod 15 let. Računi z nadzorom in nadzorom staršev med 13. in 15. letom, ter v celoti nobena družbena omrežja za tiste, ki so mlajši od 13 let. Naše stališče glede tega vprašanja je zato izredno jasno. In to je, kar smo predlagali za vse države članice v celotni Evropski uniji.

[12:53:04] Speaker 1 [EN]
Ne vidim drugih dvignjenih rok na digitalna vprašanja za Thomasa. Zato lahko preidemo na Vitalija. Če gre za Thomasa, še vedno.

[12:53:14] Speaker 4 [EN]
Ja, Vitali Sizov iz kanala Freedom TV, glede varnosti, morda imate kakšno povratno informacijo od podjetja SpaceX o Starlinku. Imate kakšne posodobitve? Ali so na vaše izjavo kakorkoli reagirali?

[12:53:31] Speaker 2 [EN]
Običajno nikoli ne komentiram bilateralnih razprav, ki jih imamo z podjetji. Mislim, da je v okviru ukrajinskih oblasti, da potrdijo ali ne, ali so bile na Ukrajini obnovljene vse storitve. Kar lahko glede tega rečem, je vsaj to, da bom ponovno izrazil naš stališče, ki je sledeče: najnovejša poročila, da se je Starlink odločil upočasniti svoje storitve na Ukrajini, so globoko zaskrbljujoča. In to je v nasprotju z prejšnjimi razdelitvami teh bistvenih potreb za ukrajinske vojake in za Ukrajino, da zaščiti svoje ozemlje in brani svoje državljane, zato pa, če še ni bilo storjeno, še vedno z vztrajnostjo pozivamo SpaceX, da popolnoma obnovi storitve za Ukrajino.

[12:54:16] Speaker 1 [EN]
Nobena vprašanja za Thomasa? Kolikor vidim, ne. Nobena vprašanja za nas danes? Daniele, ki je na daljavo. Daniele? Daniele? Morate pritisniti 'govor'.

[12:54:33] Speaker 3 [EN]
Ah, da. Daniele.

[12:54:35] Speaker 1 [EN]
Oprostite za to. Hvala vam zelo za besedo. To je Daniele Weber iz Luksemburškega javnega radia. To je vedno aktualno v tem času leta. Poletni čas. In da, veliko nas se spominja Jeana-Clauda Junckerja, nekdanjega predsednika Komisije, ki je dejal: Ljudje to želijo. Mi to storimo. To pomeni, da ukinjamo spremembo časa. No ja, ura. Veš, kaj hočem reči, ne? Odkar je bilo to leta 2018, odkar se ni nič zgodilo, sem želel vedeti, ali Komisija danes v tej zadevi deluje. Ali lahko potrdite, da bo izvedena študija? Kdaj bodo objavljeni rezultati? In katere vprašanja se v študiji obravnavajo? Kakšen je namen študije? Hvala.

[12:55:30] Speaker 2 [EN]
Zelo.

[12:55:31] Speaker 3 [EN]
Delimo vaše navdušenje nad temo. To je eno izmed naših najljubših tem v tiskarni, zlasti v Akaiza. Zelo nas to navdušuje.

[12:55:38] Speaker 1 [EN]
In poslušajte, hvala, ker to nam omogoča, da naredimo pomembno javno obvestilo, in sicer, da bo v ta vikend nadoknadimo eno uro zakasnitve. Jaz osebno bom nadoknadil le 55 minut, ker se ne želim zamuditi. Vendar pa glede tega vprašanja je položaj držav članic od leta 2018 nespremenjen, ko smo predlagali ta predlog soodločevalcem v tej zadevi. Države članice so najbolje pozicionirane, da odločijo o tej uri. In od takrat, torej osem let, je ta predlog ujel v Svetu. Med državami članicami še ni bilo sprejetega odločitve. Vendar smo konstruktivno sodelovali z zaporednimi predsedovanji Sveta, da vidimo, kaj lahko storimo. Naša naloga kot Komisija je spodbujati konsenzus med državami članicami in pomagati koordinaciji. Vendar pa je v končni račun odločitev na državah članicah. Ste vprašali o študijo. Da, delamo tudi na študiji, ki bi nato lahko podprla ta proces odločanja. Delo je v teku. Še nisem dobil datuma, kdaj bomo lahko predstavili rezultate. A vendar bo študija zagotovo preučevala različne vidike, ki se nanašajo na spremembo časa, zanimivo, poletnega časa ali prestavljanja ur v Evropi. Začelo se je med prvo svetovno vojno. In nato je bilo za nekaj časa opuščeno. In ker smo zdaj v energetski krizi, je bilo Francija tista, ki je pred natanko 50 leti ponovno uvedla poletni čas, da bi – natančno povedano – odgovorila na naftno krizo. Vendar pa seveda imamo že od leta 2000 v veljavi direktivo o tej zadevi. In po številnih zahtevah držav članic in Evropskega parlamenta smo se leta 2018 odločili predložiti predlog, ki je od takrat ujet v Svetu. Posledica tega je, da se bo ta vikend pomik ur za eno uro nazaj. Druga vprašanja o spremembi časa? Prosim. Ker vidim dvignjene roke iz oddaljenosti. Gerardo, Tommaso, gre za to? Verjetno ne. Ne. V redu. Hvala. Druga vprašanja za Anakaiso? Tu je z mano.

[12:58:15] Speaker 1 [EN]
Ne v dvorani za medije. Imam dve roke dvignjeni na daljavo. Poglejmo, če je to zanje. Preidemo na Gerarda.

[12:58:24] Speaker 2 [EN]
Ja. Živijo. Ali me slišite?

[12:58:25] Speaker 1 [EN]
Ja. In vidimo vas. Živijo.

[12:58:27] Speaker 2 [EN]
Ne, mislim, gre za operacijo, ki je bila sprožena z omenitvijo Junckerja. A gre pa za prejšnjo komisijo. Vodstvo komisije. Ob 10. uri je bila poročilo v New Observer o.

[12:58:42] Speaker 1 [EN]
Gerardo, eno sekundo. Oprostite. Najpreverim, če Tommaso besedo da Anakaisi.

[12:58:46] Speaker 2 [EN]
Ah, ja, ja. Pravilno.

[12:58:47] Speaker 1 [EN]
Se bom se nazaj. Tommaso, je to za Anakaiso? Ker je tvoja roka še vedno dvignjena.

[12:58:53] Speaker 4 [EN]
Ja. Dober dan. Gre zares za Anakaiso. Tommaso Vallavotti v Encrono City. Gre le za radovednost, ker je Evropski parlament včerajšnjega dne sprejel stališče o ETS, ki je pozivalo k sprejetju revidiranih parametrov za nekatere industrijske panoge, med katerimi je tudi keramični, keramika. Gre za zelo pomembno panogo za italijansko gospodarstvo. Ki je dejansko penaliziran zaradi tega, da je bil izključen iz CBAM. Ali lahko pojasnite, zakaj je keramika izključena iz CBAM, kar je dejansko kaznovanje za sektor, ker je plačal ETS, a se sooča s konkurenco keramike, uvožene izven EU, ki ne plačuje nobene cene za emisije ogljika. Hvala lepa.

[12:59:48] Speaker 1 [EN]
Če sem pravilno razumel, bi me prosili, da vam razložim odločitev ali zahtevo Evropskega parlamenta, in to je nekaj, kamor bi vas moral poslati k Evropskemu parlamentu. Je del postopka soodločanja, ki je povezan s predlogom ETS ali z pregledom, ki smo ga naredili v juliju. Vendar glede posameznih sprememb, ki jih zdaj spreminja Evropski parlament, na te se morajo odzvati oni, ne pa mi. Seveda sledimo in podpiramo proces soodločanja zelo tesno, vendar ne komentiramo njihovih posameznih odločitev. Tommaso, imaš nadaljevalno vprašanje?

[13:00:40] Speaker 1 [EN]
Ja, ja, zato ker — mislim, vprašanje je: keramika je izločena iz CBAM, ki se uporablja le za določene sektorje. Ali lahko pojasnite, zakaj je keramika še vedno izven CBAM, kar predstavlja konkurenčno slabost za sektor, ker se sooča z nepoštenim tekmovanjem s podjetji iz tujine, res? Hvala.

[13:01:04] Speaker 2 [EN]
E, CBAM je v resnici davek, zato bi to bilo za mojo kolegico, eh, ona— se bo vrnila k temu— k izjemi za keramiko.

[13:01:15] Speaker 3 [EN]
Hvala lepa, Anna. Kai je Louise, želiš že tak podati odgovor ali se raje kasneje vrniti k Tommaso?

[13:01:22] Speaker 2 [EN]
Pozneje. V redu, Tommaso, bomo se javili. Louise, se bomo javili popoldne.

[13:01:26] Speaker 3 [EN]
Hvala. Gerardo, se vračamo na vaše vprašanje. Če lahko ponovno začnete.

[13:01:37] Speaker 1 [EN]
Ja, pozdravljeni, eee, Gerardo iz Politico. Ja, zjutraj je bilo poročilo o vas, gospod obeležovalec, eh, o nekdanjem komisarju Didi Reyndersu je bilo objavljeno izmenjavo, eh, izmenjavo sporočil na WhatsApp med njim in obveščevalnim operativcem iz Belgije med njim in operativcem belgijskih obveščevalnih služb, in to se je zgodilo, medtem ko je bil Reynders tudi član kolegija. Hočem le vedeti, sajt tudi Komisija je hotela sodelovati, in menim, da je Komisija pred enim letom dejala, da bi prispevala k preiskavi policije, če bi bile te sporočilo na WhatsAppu je prihajal od, uh, Didi Reyndersa, telefonske številke v Komisiji, in gre za nekaj, kar je Komisija zagotovila, ter tudi v splošnem, če imate kakšen komentar glede tekočega preiskovanja in novih razvojev, hvala.

[13:02:40] Speaker 2 [EN]
Hvala. Brez Balázsa ob mojem boku dvom, dvom verjetno ne bi veliko povedala o preiskavi v teku, in seveda smo vedno pripravljeni sodelovati z nacionalnimi oblastmi na vseh področjih. Ampak Balázs.

[13:02:51] Speaker 1 [EN]
Ariana je opravila mojo delo kot vedno, zato pa smo seveda zelo seznanjeni s postopki, ki jih belgijske oblasti v tej zadevi izvajajo. Kolikor vem, belgijske oblasti nas niso kontaktirale, vendar če bi se to zgodilo, seveda bomo – kot vedno – sodelovali.

[13:03:10] Speaker 2 [EN]
Hvala, Balázs. Odkar ko se je Balázs pridružil meni, so še kakšna vprašanja za Balázsa glede aktov, ki jih obravnava? Ne. Ah, počakajte, nekaj od tistih na daljavo. Pojdimo k Aleksandri.

[13:03:24] Speaker 3 [EN]
Hvala, Ariana, za besedo. Me slišite dobro?

[13:03:27] Speaker 2 [EN]
Tudi mi, in vidimo tudi vas.

[13:03:30] Speaker 3 [EN]
V zvezi z isto zgodbo, glede na bivšega komisarja Didiera Reyndersa, ne glede na belgijsko preiskavo, ali Komisija meni, da te razkritja upravičujejo notranjo varnostno preverbo? Hvala.

[13:03:48] Speaker 1 [EN]
Bi se malo malo upočasniti in si spomniti, da se po našem razumevanju izvaja preiskava, zato še niso bile izrečene nobene sklepe, zato se v tem trenutku ne bi želelo sklepati ničesar.

[13:04:05] Speaker 2 [EN]
Hvala, Balázs. Vidim, da ima Tomaž dvignjeno roko.

[13:04:15] Speaker 1 [PL]
Enostavno bom začel:

[13:04:17] Speaker 1 [EN]
prosim za vprašanje, vendar gre le še zadeva o Italiji, saj je predsednica Meloni po Evropskem svetu dejala, da se je pogovorila s predsednico von der Leyen in da je optimistična glede zahteve po fleksibilnosti. Vprašujem se, ali ste že v stiku z italijanskimi oblastmi glede te zadeve in ali pričakujete stike na visoki ravni v naslednjih dneh ali tednih. Hvala lepa.

[13:04:56] Speaker 2 [EN]
In točka o fleksibilnosti v italijanskem primeru: menim, da je pomembno poudariti, da je Italija nedavno zaprosila za aktivacijo nacionalnega izstopnega člena. Na strani Komisije je bila narejena pozitivna ocena in dokument je zdaj poslan Svetu. In nanj je, da izreče končno mnenje o prošnji. Seveda bi to Italiji omogočilo dodatni fiskalni prostor, bodisi na področju obrambe ali pa v na področju energetike. To je njihova izbira. In kar lahko potrdim, je, da smo imeli dobre pogovore zlasti z Italijo o tem, kako najbolje izkoristiti dodatni fiskalni prostor pri energetskih ukrepih.

[13:05:45] Speaker 3 [EN]
Druga vprašanja za Balázsa? Ni tako. Hvala, Balázs. Druga vprašanja za nas danes na druga vprašanja? Prosim, nadaljujte.

[13:05:57] Speaker 1 [EN]
Hvala, da sem lahko govorim, Alessia Balducci iz Italijanske tiskovne agencije. Imam vprašanje o trgovsko-ograjevalnem partnerstvu s Turčijo. pomembno sporočilo včeraj od kanadskega predsednika vlade Marka Carneyja. Radovedel bi se zanjo vaše mnenje, saj vemo, da je Carney zainteresiran za zavezništvo za prihodnost, ki ni odprto le Evropski uniji, torej brez ugibanj in predhodnega predvidevanja izida vrha, ampak zdaj bi rad le vedel: vidite to Kanada-T ali to kanadsko-turško dogovor vidite kot del večjega načrta za prihodnost, ali se to uvršča v ta okvir, in drugič, smem vprašati, ali so se drugi partnerji zanimanje izrazili zlasti zate, da bi se pridružili ideji Zavezništva za prihodnost, ali gre bolj za kanadski vodeni projekt, ki se mu le pridružujete? Hvala.

[13:06:46] Speaker 2 [EN]
V zvezi z prvim delom vprašanja, kot ste dejali, gre za trgovinsko pogodbo. Danes se ne ukvarjamo s trgovinskimi vprašanji; ob 15. uri bo tiskovna konferenca o trgovinskih zadevah, zato se nanjo ne bomo spuščali. Kar se tiče prihajajočega vrha s Kanado, zavezništvo za prihodnost je seveda pomemben sestavni del. Čez en teden imamo vrh; zdaj se osredotočamo nanj, v prihodnosti pa bomo videli, kako se z njim spopasti, a naša prioriteta je krepiti naš odnos s Kanado, vrh pa je prva zelo pomembna priložnost, da to storimo. Druga vprašanja za nas danes? Ni tako. To naspelje k koncu naše srednjednevne tiskovne konference. Hvala vam zelo za sodelovanje, tudi tolmačem. Želimo vam zelo lepo konec tedna in v ponedeljek se vrnemo z našim naslednjim medijskim dogodkom. Na svidenje.